Poletna izbranka je postala večdelna Benečanka avtorice triglav. Čestitke! Uredništvo je na tokratnem srečanju pripravilo svoj poletni izbor v že znanih kategorijah.

Med kratkimi smo nominirali:

Senryu št. 030, Bojan Foršček

Dih, Dani Bedrač

Tanka, Lea 199

Obala, Svit

Pika, triglav

Haiku, nadapecavar

Haiku 36, Ronja

in izbrali Horsev Epigram z utemeljitvijo:

Osnovni paradoks epigrama pred nami je, da potrebuješ prave besede tudi takrat, ko se odločiš, da jih ne boš izgovoril. Zapis izraža močno ironijo, odkriva namreč globoko nezmožnost najti besede, da bi izrazil tišino. Ker jo vidimo kot prikaz Niča, četudi je v njej skrito toliko neizgovorljivih stvari, je epigram glasen, saj pripovedovalec v poskusu iskanja tišine vseeno spregovori. Če je ta krik beg iz tišine ali pa preoblečen umik vanjo, torej njen nadomestek, naj presodi vsak bralec sam. V naše najgloblje občutke, ki jih ne znamo ubesediti, tišina lahko vstopi kot nepovabljena gostja ali pa kot rešiteljica. Ker pa pišoči, misleči in govoreči potrebujemo besede kot kruh, tudi tišina večkrat ostane onkraj Niča, mi pa spregovorimo. (Lidija B)

Med pesmimi v prostem verzu so nas najbolj prepričale:

petrifikacija, brezno

Neslana šala, Črni kos

Prah, Dominik Lenarčič

Grozdni sok, Evelina

Me, nada pecavar

V mednožju misli, Tom Veber

Ples, Vesna Šare

Brezglavi junak, Taras M.

Ena smrt mi ni dovolj, Žiga Lev,

izbrali smo cikel pesmi Lare Božak Babica z utemeljitvijo uredništva:

Cikel je napisan na podlagi babičinih pričevanj o nasilju v njenem zakonu. Toda v ospredju večine pesmi je njen življenjski partner, ki pa v ciklu ni nikoli imenovan dedek. Tak narativni pristop od samega začetka tematizira dejanje nasilja v luči tega, kako se v nekoga zapiše in kako ta nekdo o njem naprej pripoveduje - ter nadalje o tem, kako se oboje prenaša v izkušnjo in družinski spomin mlajše generacije. Moški je upodobljen skozi boj med dobrimi in zlimi silami - kot ujet med trenutki obžalovanja in kesanja ter izbruhi in avtomatizmi, ki vračajo na stare tire. Je bil dober ali slab človek? Teža njegovih dejanj zaduši takšna vprašanja, ko pridejo na plan med družinskim praznovanjem. Obenem pa se v spomin na nasilje naseljuje tudi vprašanje, ali (in kako) bi lahko bilo drugače. Tudi morebitna vprašanja glede babičine agentivnosti ostajajo ambivalentno odprta - koliko avtonomije je v njenem ponosu, da je vzdržala? Na slogovnem nivoju pa je posebej močno pesniško sredstvo vijolična barva, ki stalno prehaja med konkretno in metaforično ravnjo. Vijolična je barva modric, je tudi očetova najljubša barva in barva domače pisarne in lis v parketu, obenem pa nastopa kot simbol kompleksnih in mešanih občutkov, ki so obtežili kolektivno psiho te družine, tako da v eni pesmi družinski člani izdihavajo vijolično sapo. (Luka B)

Med pesmimi v formi smo izpostavili:

Popotnica, Aleksandra Kocmut - Kerstin

Perzefona, Mrož

Nekje so utihnile vse ure, pi - irena p.

Žalost, VonMann

izbrali pa smo Trnjulčice Mateja Krajnca z utemeljitvijo uredništva:

Če izpred vojašnice odnese ograjo, si po navadi predstavljamo, da je naše dragoceno »orodje« za lastno obrambo ogroženo, vendar najpogosteje pomeni nasprotno – orodje brez ograje postane aktivno orožje, ki ga nič več ne more zadržati na mestu. Rotvajlerji so na prostosti. Če nam kdo – nič hudega sluteč – želi v takem stanju sveta nedolžno zaželeti vesel božič, bo naletel na ostrino in grobost, črnino, proti kateri – tako se včasih zdi – lepota in belina nimata možnosti. A kaj, ko ni vse tako črno-belo kot v pravljicah. Trnjulčice so večplastna pesem, ki nam postavlja več vprašanj in ne ostane zgolj na črno-beli površini. Trnjulčice (lepe, bele, nedolžne, a tudi speče in pasivne), je včasih dobro menjati za trn. Naj bo še tako oster in boleč, pokazal nam bo resnico, ki je sredi kupov belega snega nočemo videti … (Helena Z)

Pri tujejezičnih so nas najbolj nagovorile:

Krećem na odmor, Marina Adamović

تراقص, Faeq

Seoski dnevnik, jagodanikacevic

Sela, Željko Majstorović

***, Željko Medić Žac

Haiku ##, mirkopopovic

in izbrali  pesem Podijelićemo svježe pečen hljeb Sandre Džananović z utemeljitvijo uredništva:

Delitev kruha predstavlja zadnjo in tudi najlepšo prispodobo, ki pa je dokončna; po vseh prispodobah, ki se razpirajo - od setve do vonjav sveže pečenega kruha. Seveda v literaturi obstaja zapisanih že veliko vsebinsko bogatih prispodob deljenja kruha. V pesmi Podijelićemo svježe pečen hljeb pa se v deljenju kruha občuteno strne razmerje dvojice, v katerem postane lakota obeh že neizbežna. Deljenje sveže pečenega kruha preide v spoznanje prepletanja sil čutenja in hrepenenja. Par lahko potem brez vprašanj preseže vsa spoznanja razpok, vse nespečnosti in izgubljene sanje - pravzaprav vse, kar je minilo. Razdeljen sveže pečen kruh zadiši v svežino sedanjosti nedeljive dvojine vsaj za nekaj dragocenih trenutkov, ki so lahko semena brez senc izgubljenega časa. Prepričljiva pesem, ki je zasluženo odmevala tudi v dveh prevodih. (Milan Ž)

Med narečnimi pesmimi smo izpostavili Mürsko Vilo F2#Cakija, med prevodi pa vidjela je Boga i izabrala sladoled, prevod Horseve pesmi, ki ga je objavil Jure Drljepan in prevod Sandrine pesmi Marka Skoka Mezopotamskega Razdelila si bova sveže pečen kruh.

Čestitke pesnicam in pesnikom nominiranih in izbranih pesmi, vsem pa želimo navdihujočo, barvito in ustvarjalno jesen!

Foto: 'Olivier Jules' CC BY-NC-SA 4.0