V besedah, ki jih ni, ni tišine ...

Super!

  Ni kaj za dodat :) in huala.

Čestitke k izboru Epigrama za kratko poletja 2025 z utemeljitvijo uredništva:

Osnovni paradoks epigrama pred nami je, da potrebuješ prave besede tudi takrat, ko se odločiš, da jih ne boš izgovoril. Zapis izraža močno ironijo, odkriva namreč globoko nezmožnost najti besede, da bi izrazil tišino. Ker jo vidimo kot prikaz Niča, četudi je v njej skrito toliko neizgovorljivih stvari, je epigram glasen, saj pripovedovalec v poskusu iskanja tišine vseeno spregovori. Če je ta krik beg iz tišine ali pa preoblečen umik vanjo, torej njen nadomestek, naj presodi vsak bralec sam. V naše najgloblje občutke, ki jih ne znamo ubesediti, tišina lahko vstopi kot nepovabljena gostja ali pa kot rešiteljica. Ker pa pišoči, misleči in govoreči potrebujemo besede kot kruh, tudi tišina večkrat ostane onkraj Niča, mi pa spregovorimo. (Lidija B)

 Hwala še enkrat =).