Napisano (no haiku) včeraj.

Vse je res. K pisanju me je spodbudila prijateljica haikuistka. 

Napisala sem tri variante haikuja, ta je (po moji oceni najboljši). Precej drugačen od mojega dosedanjega pisanja in prav zato tako svež.

Tudi refleksija, ki sem jo pravkar dodala je resnična in zame zelo pomembna. Če bi želela vse obelodaniti, bi niti haibun ne bil dovolj.

Lep pozdrav vsem, Lea

P.S.: Morda dobim kakšno povratno informacijo, ki je bom vesela.

Lea, tudi 2T5in20-tega nisi sama!

Hvala Caki!

V bistvu imaš prav, nisem sama, daleč od tega. Imam otroke, vnuke, pravnuka, kopico sorodnikov in prijateljev, ki ne imajo radi. Imam svoje tri živalice, tudi oni me imajo radi.

Imam delovanje v društvih. Toliko ga je, da mi zmanjkuje časa. Pa vrt, ki ne počaka, tako da še na dopust letos nisem šla ;)

Ampak včasih srce zahrepeni po tistem, kar je bilo, vendar se nikoli ne bo več vrnilo. Potem še na internetu prebereš o jagodni luni in dnevu osamljenih in takrat spet zaboli.

Lahko noč, Lea

Še vedno ne refleksija nekoliko martra. Morda bi bil bolje sam haiku? Zanj vem, da je dober, čeprav sem ga nekoliko drugače napisala, kot to navadno počnem.

Vem, da bom našla rešitev, ampak kdaj. 

Napisati bi želela ravno to, a na

 drugačen način.

Lp, Lea 

še vrnem, če se česa domislim

Mislim, da je to, to. Zakaj bi morala zadnji verz napisati v pretekliku? Saj bi se dalo, celo nekaj "rešitev" sem našla. Ampak lepo iskati in najti nove načine izražanja. Zakaj bi morala biti tanka vedno napisana po enem kopitu.

Vse napisano je res, je videno, čuteno, doživeto. In tako napisana refleksija je še bolj živa. 

Včasih rabim čas, da začutim in tokrat mislim, da je to to, kot se mi je skoraj v trenutku zapisalo.

Vesela bom mnenja. Hvala!

Lp, Lea

Meni se zdi v redu, čeprav se z omembo letnice umešča v koronske čase, je samote tudi sicer veliko ... čestitke,

lp, Ana

Hvala Ana! 

Sicer sem spraševala glede jezika (zadnji verz se mi je zdel "neroden".

Si me pa opozorila na covid, ki res ni bil verjeten, a z to tanko nima nič skupnega.

Zato razmišljam, kako bi bilo, če zadnja verza "refleksijo" spremenim.

Jagodna Luna.

V sivem jutru ob kavi

aroma in jaz.

Leta nisem slutila,

da bom na starost sama.

Mislim, da je tako ok. Nič ne ne "vleče" v kovidni čas in je dosti bolj razumljiva.

Še opravičujem, vem, da ti delam nepotrebne sitnosti. Ampak res nisem pomislila kako bo leto 2020 izpadlo.

Hvala in lep pozdrav, Lea

Odlično, res je zdaj povsem jasno - sem ti kar spremenila v to verzijo. Čestitke, Lea,

lp, Ana

Ana, najleša hvala!

Sem res zadovoljna

Lahko noč, Lea