Belo rdeči so oblaki,
svatje čudni pojejo,
udarjajo v tla koraki
kot da v maršu plešejo.

Stara ženin in nevesta
žimnico prekrivata,
onadva prav dobro vesta,
kaj pod plahto skivata.

Nikdar nista se ljubila,
zakon je korist le bil,
se bo sreča zdaj skalila,
kdo bo trajno vez razbil?

Štirideset let sta varno
v črno skrinjo spravljala,
a že prej sta ilegalno
se po skedjih valjala.

Čudno zdaj zveni zdravljica,
vino kot rubin žari,
on pa njej, poglej ženica -
nikdar ni bilo krvi !

Kaj ropočeš, mu zavpije,

dala kri sem prav za vse!
Vina čistega nalije,
da - nedložnost kupi se!

Belo rdeči so oblaki,
svatje madež lepijo,
skrijejo se za mejaki,
ki za narod rastejo.

Živela velika maša,
ki ob prazniku zveni,
kdo in koga zdaj odnaša,
ko se puntarska glasi ?