V presihajočih kapljah se lesketa nizko sonce.

Iz mesta prepolnih parkirišč, s kulture

spolzim do potoka, do grape z jelkami,

z novo generacijo, ki se zna  

ustaviti, ko je dovolj, ki prepozna

harmoniko onstran virtualne skupnosti.

Potrpežljivo te učim ločiti jelko od smreke,

najti pravi habitat v srcu, ne v knjigah.

Le trideset let te ni, pa poglej,

kaj so ti naredili s potmi!

Mah se je imenitno razbohotil, začaran je,

spletam ga v voljno tkanino pesmi. Glej:

Tam spodaj

je bila zemljanka.

Vsak april je pod zemljo

februar.