Tvoja dišeča koža,

ki jo vedno bolj maziliš

in mi jo ponujaš,

me ne zanima.

Razpolovila bi te kot breskev,

da vidim, če se pocediš po bradi.

Vrtala bi v kosti,

da izbezam, kar je v njih.

Okušala bi meso

ter tipala po žilah,

da vidim,

s kom so obležene.

Poslušala bi strahove,

ki se plazijo med drobovjem

in pela bolečini

oviti okoli mišic.

Iskala bi korenine tvojih vej.

Mogoče...

bi se potem lahko

prepletle najine krošnje.