.

Dežuje brez prestanka.

.

Misel sestavlja okruške v bogat kolaž.

Otroštvu prida drobne radosti,

nekaj negotovosti in željo

kar najhitreje odrasti.

.

Mimo hitijo obrazi, hiša in hrast.

Potok neutrudno žubori. Polja. -

Zlati klasi se pripogibajo vetru.

Čutiš roko, ki boža.

Čutiš prste v laseh.

Okušaš vonj matere.

Slišiš njen glas.

.

Potem sprehodi in

kramljanja tisto pomlad.

Sonce, ki grizlja kristale slane.

Z vonjem vijolic prepojen pejsaž

in češnja pod oknom,

ki se odpira v cvet.

.

Kdaj je stik izgubil pristnost

in se dotik razblinil v nič?

.

Dežuje brez prestanka.

.

Besede ubirajo pot mimobežnic.

Potikajo se po prostoru,

najbrž si želijo,

a ne zmorejo do ušes.

.

Povešeni pogledi

se sramežljivo kradejo

k obloženi mizi.

.