morala bi se pogovarjati in zaplesati.
govoriti o vsakdanjih stvareh in z njimi
med plesom udarjati ob tla. kot trmast otrok.
odpirati usta in plesati z njimi v skoku na besede.
tako blizu, da bi čutila pesem drugega.
da bi slišala preskoke žametnih vrtnic.
plesati samo z eno nogo, ker druga pripoveduje
o miši, ki ne zna plavati. o grči, ki je nastavila
korenine, da je zlezla v njeno prst. nasmejana.
deliti besede. vsakemu pol. jaz bi dobila tiste o pretepaški sobi,
ki enostavno mora nekoga udariti. tu in tam. ti pa o sobi,
v katero skočiš s podrsano kožo in pustiš, da ti jo poliže.
plesati kot plešejo ranjenci. s trnjem v jeziku in povsod tam,
kjer bi padala zrkla. z žerjavico na dlaneh, s katerimi bi
brisal moje mokre glasove.
plesati in kričati, da se slišiva kot struna na hrbtu sužnja.
kot vijolica. kot beseda, ki je strgala krila
in poletela.
Vesna Šare