
rotvajlerčki kramljajo
tik pred zimo je
odneslo je ograjo
izpred vojašnice
in čudež pride s straže
in reče srečen božič
pričakajo ga strešice
pričakajo ga noži
pred praznikom je svet
nekako lep in bel
ali pa grd in črn
pengov prihaja bled
in menja (kot je pel)
sto trnjulčic za en trn
Kaj zlega se le skriva v tej lahkotni pesmici??
ironija, ki veje iz te pesmi, napeljuje na zavedanje, da je naša dosedanja (samoumevna) varnost passe. Odlična družbenokritična pesem, taka, zelo nežna, nić jezna ;)
Je trn resnica, ki je nočemo spoznati, trnjulčice/trnuljčice pa pesek v oči?
LP, Lidija
Čestitke k izbranki poletja 25 v formi z utemeljitvijo uredništva:
Če izpred vojašnice odnese ograjo, si po navadi predstavljamo, da je naše dragoceno »orodje« za lastno obrambo ogroženo, vendar najpogosteje pomeni nasprotno – orodje brez ograje postane aktivno orožje, ki ga nič več ne more zadržati na mestu. Rotvajlerji so na prostosti. Če nam kdo – nič hudega sluteč – želi v takem stanju sveta nedolžno zaželeti vesel božič, bo naletel na ostrino in grobost, črnino, proti kateri – tako se včasih zdi – lepota in belina nimata možnosti. A kaj, ko ni vse tako črno-belo kot v pravljicah. Trnjulčice so večplastna pesem, ki nam postavlja več vprašanj in ne ostane zgolj na črno-beli površini. Trnjulčice (lepe, bele, nedolžne, a tudi speče in pasivne), je včasih dobro menjati za trn. Naj bo še tako oster in boleč, pokazal nam bo resnico, ki je sredi kupov belega snega nočemo videti … (Helena Z)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!