
drobna svilna pot
vodi v hrib
ko prispeš
se za hip
vse zdi nejasno
nepojmljivo
kot da bi tvoja usta
pozabila na besede
ušesa na zven sveta
vse je novo in sveže
diši po čajevcu
in limonski travi
z neba se sipajo
zlati prameni
mehkobe
zopet se zaveš
da vse kar si nekoč izgubil
rase na tej zemlji
pod tem nebom
ki ga je zate skrbno
sešila mama.
Lep občutek, doživeti ravno pravšnji prostor ... (popravila sem ti iz neba) ... čestitke,
lp, Ana
O hvala Ana, me veseli, da ti je pesem všeč in hvala za popravek! Lp, Tom
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!