Pesem jeseni 2025 po izboru bralcev je postal sonet Ne odidi Dejana Bosila. Čestitke! Uredništvo je na svojem prednovoletnem srečanju obravnavalo pesmi jeseni in pripravilo svoj izbor.

Med kratkimi smo tokrat izpostavili:

Senryu št. 032, Bojan Foršček

Pesmi, Dani Bedrač

Haiku 993, Lea199

Haiku, modricvet

Iz razpok poletja 2, nada pecavar

Mlin, peti element

Haiku 50, Ronja

Minevanje, tuskulum

in izbrali Saševo Marnjo št. tri z utemeljitvijo uredništva:

Haiku ujame tisti hip sončevega zemeljskega življenja, ko se tekom dneva nagiba med obstojem in neobstojem. V tem trenutku odkrije posebni karakter, in sicer poudarja utrujenost sonca, ki s svojimi žarki išče pristan. Naslov haikuja, ki je poimenovan marnja, lahko beremo kot hudomušno opredelitev sončevega napora poiskati svoj sedež v kupeju - češ, sonce vendar nima takšne, človeške volje in namere. Če želimo, lahko v njem vidimo tudi eksistencialne ali pa družbene razsežnosti. Na vsak način pa bralcu, hote ali nehote, podtika provokacijo (ali nastavlja zrcalo), kako pozorni in občutljivi znamo biti do lepote in čudežnosti povsem vsakdanjih naravnih pojavov, ne da bi nas kdo na njih opozoril z odličnim haikujem. (Luka B)

Med pesmimi v prostem verzu smo nominirali:

disko krogla, brezno

Junaki tretjega nadstropja, Črni kos

Ontogeneza v ogledalu sanj, Dejan Živko

Slišala sem petje ptice, li

biti, majavalic

jesse, miko

Soba 241, Nuša Ilovar

Želodci iz kostnega prahu, Taras Miller

in izbrali Horsovo pesem vse sproti umira z utemeljitvijo uredništva:

vse sproti umira je grenko-sladka pesem, morda bi jo lahko najbolje opisali s pridevnikom »otožna«. Loti se na videz enostavne premise umiranja, odmiranja, izginjanja vsega, kar je, torej premise, ki bi se je morali vsi zavedati, a nas nove izgube – pa naj bodo to rož, mleka, ljubezni, soljudi – zmeraj znova presenetijo. Po navadi se takrat zatečemo v misel, da se tako, kot vse umira, tudi sproti obnavlja. Je pomlad, je krog, ki vrne nekoč izgubljeno. A vse to v resnici nikakor ne zmanjša izgube – tudi če se obnavlja, umiranja nikoli nič ne ustavi. Tisto obnovljeno bo samo znova umrlo … Pesem nato zares zareže v vprašanje in se pri tem izgone puhlicam – kaj nam torej ostane? In ostane vztrajanje. Da počnemo točno to, kar počnemo, kljub temu, da vemo, da ima vse svoj rok uporabe. Nobenega kroga ni, ves proces je del istega kovanca. Če umira, namreč tudi neizpodbitno traja. Tudi tako omejeno trajanje pa si občasno zasluži kak otožen pozdrav. (Helena Z)

Med pesmimi v formi so nas najbolj nagovorile:

Kam je šla ljubezen? kaiiabonca

On je na brodu, Katarina Ambrož

Invokacija, Matej Krevs

Besede vabim, triglav

za zmagovalno pa smo izbrali sonet pi - irene p. Čarobnosti z utemeljitvijo uredništva:

Lirično zastavljen sonet zaradi svoje nevsiljive prepričljivosti prinaša poglobljen razmislek o pomembnosti sprejemanja in prilagajanja vsemu, kar se nam v življenju dogaja, iskanje lepote in pozitivnosti v trenutkih tukaj in zdaj. V sonetu je to lepo ponazorjeno s primerjavami in ponazoritvami iz narave v vseh letnih časih. V kvartinah prikazano večplastno čarobnost narave v vseh obdobjih nato v tercinah zamenja preslikava le-teh v notranje doživljanje pesniškega subjekta. Ta pride do zaključka, da se v »starki skriva neminljiva deklica« in s tem pomensko zaokroži sonet. V večnem krogotoku življenja je namreč več kot premočrtna pot od začetka do konca, je prehajanje, je stopanje naprej in so vedno novi začetki, v starki pa ostaja dejanska mladost in ne zgolj spomin nanjo. (Lidija B)

Med tujejezičnimi smo nominirali:

Frida Kahlo na izložbi, Anka Dorić

بعد قرن,  Faeq

Bele Hrisanteme, Srecko Aleksic

Grleći šutljive sjenke, mirkopopovic

Željezni luk, Žiga Lev

za zmagovalno pa smo izbrali pesem Željka Medića Žaca Čuvar svetlosti z utemeljitvijo uredništva:

Pesem prikazuje odnos med lirskim subjektom in Njo. Ta odnos prehaja iz hrepenenja v etično razmerje dvojine, zato se kljub čustvenim notranjim napetostim ohranja razmerje »Jaz in Ti«. Lirski subjekt v tem okviru ne nastopa kot nosilec moči ali rešitelj, temveč kot varuh. Ona je sprva zaznamovana z razpršenostjo in nebistvenostjo, vendar se lahko skozi odnos vzpostavlja kot nosilka lastnega glasu in identitete. Ljubezen ni posesivna niti instrumentalna, ne omejuje, ne odvzema avtonomije in ne posega v izkušnjo trpljenja z lažno obljubo odrešitve. Verzi prinašajo bogastvo simbolov, s katerimi razkrivajo notranje razklanosti, a tudi dinamiko prepoznavanja in povezanosti, pri čemer odnos ne temelji na podrejanju, temveč vztraja na etiki, v navidezni distanci pa se odpira prostor za spoznavanje in približevanje. To omogoča, da se lahko tudi Ona opolnomoči in preide v podobo plamena kot lastne, neodtujene subjektivnosti. Dvojina ne izbriše ničesar, temveč ponuja možnost, da lahko vsak posameznik znova zasije. (Milan Ž)

Med narečnimi pesmimi smo izpostavili Megleni dien Ljubice Ribić, med prevodi pa sta nas najbolj prepričala prevod pesmi Željka Medića Žaca Varuh svetlobe, ki ga je objavil DragoM ter pesmi Marine Adamović Odhajam na oddih Marka Skoka Mezopotamskega.

Avtoricam in avtorjem nominiranih in zmagovalnih pesmi jeseni čestitamo, vsem pa želimo veliko idej in navdiha pri novonastajajočih.