
obrniti svoje telo proti gravitaciji
obrementiti roke in glavo kot kocke
zgraditi stolpe v neskončnost
iz glasov odpreti in večno zapreti
drugačnost
dihati
zamižati in sprejeti
objemati stvari pa potem
se jeziti v luno in njen odsev v morju
kričati v notranjem monologu
kavo držati s spoštovanjem do sebe
in tišino podreti s pravico do drugih
uživati
s časom na pladnju
zavrniti vse iztekajoče pogovore
padati v besede
ki bežijo mimo ušes v neobstoječi
prostor nad nami
zapreti vse vase
končno
zapreti se vase
Koliko enih interakcij, da samo si ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: majavalic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!