"Želodci iz kostnega prahu"
Križano sonce bruha črne banane,
otroci jedo lastne sence,
njihova rebra so železni ksilofoni,
na katerih kapital igra jazz brez duše.
Na zid pišem: HUNGER = GOD,
in črke tečejo kot kri iz odprte pločevinke.
Usta brez jezika,
roke brez kruha,
zemlja brez usmiljenja.
Lakota je kralj,
krona iz plesnivih zrn,
pod njo pa milijoni brez obrazov,
vsi kričijo, nihče jih ne sliši.
XXX
In ko se noč zapre kot prazna konzerva,
ostane samo molitev,
ki diši po rji in pozabljenih telesih.
Izvrstno zajet duh časa!
Usta brez jezika,
roke brez kruha,
zemlja brez usmiljenja.
Čestitke k ujetju nepredstavljive lakote v pesem,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Taras Miller
- 02. 10. 2025 ob 15:56
- Prebrano 355 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.46