
sedela je vrh krošnje
in vabila.
Sedla sem
v senco
njene melodije.
Pela je
od jutra
do večera.
Pognala sem
dolge
korenine,
zrasla v deblo z listi
in cvetela.
Priletela je po košček lubja,
po list,
po delček veje,
zmeraj znova,
iz mojega telesa,
iz soka moje duše,
za svoje gnezdo.
ČE je beseda simbol, simbol pa možnost za svobodo razumevanja, je pesem pred nami bogata lirična izpoved. Čestitke.
Lp lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!