Besede vabim / sonet
So jutra, ko svetloba svet objame.
In veter mimobežni se spotakne
ob sapo, ki počasi se umakne.
Ta čas ob jutrih je najlepši zame.
Takrat sanjarim tam ob šalci čaja.
Besede vabim, naj se prebudijo,
na trampolin naj skočijo, norijo -
da bodo kakor Rex, ki v luno laja.
Potem zapišem verze, štejem zloge,
primerjam rime, s sabo se prerekam,
zavre mi kri in spet je prazno polje.
Le punčka sem, ki nima še naloge -
odneham ne, čeprav se opotekam.
Saj kar držim, držati je najbolje.
Jutra so tudi moja, samo moja.
In taki soneti in dobri poeti mi ga samo pocukrajo.
b
Vsem nam znana jutra, lepo si jih obesedila Marija! :)
Lp
Branka,
Nejc,
... hvala vama za branje in komentar.
Lp, M
primerjam rime, s sabo se prerekam,
zavre mi kri in spet je prazno polje.
zelo znana mi je tale tercina :)
čestitam za še en dober sonet
Všeč je tudi meni.
ŠE dobro, da si ti, ker meni (zahtevni) sonet ne leži.
RA.j.
Lep sonet.
Vidim, da nas je kar nekaj takih. Tudi jaz sem jutranji tip, vstajam zelo zgodaj in te ure so zame najlepše v dnevu. Mir, tišina in pisanje ... Včasih si rečem, da sem res lahko srečna, ker rada pisarim.
Lp Tolminka
lepo, drži še naprej!!!
( v prvi kvartini sta bili odveč dve vejici, zdaj ju ni več ;)
LP, lidija
Lepo Marija, se najdem v tvojem jutru.
lp
Hvala urednica Lidija
in hvala vsem, ki ste se pomudili ob tem sonetu in ga prebrali.
Lep pozdrav,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 11. 12. 2025 ob 08:44
- Prebrano 501 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.9