Sonet je posvečen pesmi Ikanaide (Ne odidi) v izvedbi pevca Dimash-a Qudaibergen-a.

Pesem Ikanaide sta sicer leta 1989 napisala japonska avtorja Goro Matsui in Koji Tamaki, slednji jo tudi poje v originalni izvedbi v zelo čustveni interpretaciji. Ampak vseeno mi je Dimasheva izvedba bolj pri srcu.

https://www.youtube.com/watch?v=8mM-bp5PB34&list=RD8mM-bp5PB34&start_radio=1

Ni kaj, Dejan, mojstrska izvedba ... kot vedno!

Z lepim pozdravom,

Sašo

Sašo,

Hvala za tople besede, so pogrele na današnji zmočen dan

Lep pozdrav, Dejan

"...zapisal nežnih čustev bo gorečnost,

ki strtim srcem bo nekoč zrcalo."

Čestitke za mojstrovino.

Svit,

Hvala za pohvalne besede

Lep pozdrav, Dejan

... zdaj v odtenkih črno bele
za sabo v času puščajo odtise ...

Dejan, čestitke za močne verze, ki bodo nekoč mnogim zrcalo ...

Lep pozdrav, Caki

Caki.

Hvala za lepe besede in izpostavitev verzov. Nekoč morda pa res …

Lep pozdrav, Dejan

Tvoje pesmi so tako lepe in vedno sežejo globoko. Hvala, ker nas z njimi razveseljuješ.

Lp Tolminka

Tolminka;

Hvala za lepe besede pohvale. 

Lep pozdrav, Dejan

Pozdravljen, mojster soneta. Da si to, dokazuješ vedno znova! Pa vendar ti moram postaviti vprašanje: Ne bi šlo brez  "mavric" in "strtih src", slovenščina je vendar tako bogat jezik, da mimogrede naješ izraze, ki so " enakovredni" starim klišejem in stem pesmi vdihneš svežino ter jo rešiš patetike?

Lp Lidija

Pozdravljena Lidija,

hvala za prisrčen pozdrav in mnenje glede mojega pisanja sonetov, čeprav je beseda "mojster" zame morda še malo prehitro izrečena - se pa učim, torej reciva "mojstrov vajenec" :). Nekoč pa, upam, bom morda postal mojster.

In hvala za tvojo skrb, da bi me obvarovala pred "starimi klišeji" (to mislim resno, da ne boš narobe razumela), vendar pišem tako kot v sebi čutim in komur to ni všeč, naj pač obrne pogled stran na druge pesmi. Vsake oči imajo svojega malarja, zato se že dolgo ne oziram (nekoč se morda celo sem), še manj pa upoštevam raznorazne kritike, kajti prav vsak ima svoj lasten pogled in tudi prav je tako. 

Kar se tiče "mavrice" (to besedo sem v svojih več kot 200 sonetih, od tega jih je nekaj čez 100 objavljenih tudi tukaj na pesem.si, uporabil dejansko PRVIČ! - sem "presrčal" vsa besedila). Pa tudi če je ne bi - le katera beseda pa lahko bolje opiše barvitost pravljic (skupnih zgodb z ljubljeno osebo), ki so nekoč bile v nekomu, ki ima sedaj v sebi le sivo bele odtenke - torej nasprotje med barvitostjo mavrice  in sivino turobnega dne. Glej tudi video, ki sem ga priložil že v prvem komentarju: Dimash je namerno oblečen v sivino, prav takšno je tudi vse ozadje.

Kar pa se tiče strtih src (glej ga zlomka, tudi ta besedna zveza "strta srca" se prvič kot taka pojavi v mojih sonetih), je to edina metafora, ki se mi utrne, ko gledam drug video pesmi Ikanaide v izvedbi Koji Tamaki-ja (toplo priporočam ogled, bodi pozorna na njegov izraz na obrazu ob času 1:45)

https://www.youtube.com/watch?v=2j3ab7cu_30&list=RD2j3ab7cu_30&start_radio=1

Torej, naj bodi, če je moj sonet v krempljih patetike (pretirano navdušenje, pretirana vznesenost) - vsekakor ne rabi nikogar, da ga reši le te. Morda sem res bil pretirano vznesen ob poslušanju obeh interpretov, ampak kdor ob takšni pesmi (dejansko mi ob poslušanju te pesmi solze kar same pritečejo v oči) ni vznesen do skrajnosti, je le kos ledu.

Še enkrat iskrena hvala za tvoj odziv in ne jemlji ničesar napisanega osebno - to je le moj pogled na moje pisanje in komur je všeč, bo bral moje sonete, komur pa ni, pa se lahko obrne stran.

Lep pozdrav, Dejan

P.S: V šali rečeno: tako ostro oko, kot ga imaš ti, bi najverjetneje celo v Prešernovih sonetih našlo kar nekaj "napak" ali recimo temu spodrsljajev. Roko na srce, sem jih nekaj našel tudi jaz, pa zaradi tega nič manj ne cenim PREŠERNOVO NESPORNO MOJSTRSTVO!

Pojasnilo: npr. kar štirikratno ponovitev rime "poezije" in "veselo" v njegovem Sonetnem vencu.

enak je pevec vencu poezije

mokrócveteče rož'ce poezije.

De b' od sladkóte njega poezije

od straha, da nadležne poezije

ak' nekaj dni se smeja ji veselo;

Od tod ni več srcé biló veselo;

kdo presadi, cvetejo koj veselo.

in gnale bodo nov cvet bolj veselo.

On je že vedel, zakaj ... in prav je, da to njegovo odločitev spoštujemo!

;)

No, vse razumem. Ne gre za to, da bi bile mavrice in strta srca postoterjena v tvojih sonetih, pač pa so v izrabljena instant pesništvu nasploh. Dobra poezija pa išče originalnost.

Glede na dolg odgovor vem, da te je opazka vseeno prizadela. Nikar. Vse kar napišem, delam z dobrim namenom. In ostajam pri svojem. Tudi ti imaš pravico do svojega mnenja, seveda. Piši kot čutiš, morda bo širitev obzorij prinesla še kak dodaten način čutenja. Ali pa ne. ;) Tudi ok.

 Lp Lidija

;)

no, res ne razumem, od kod ti ideja, da me je tvoja opazka prizadela - saj sem vendar zgoraj jasno napisal "zato se že dolgo ne oziram (nekoč se morda celo sem), še manj pa upoštevam raznorazne kritike, kajti prav vsak ima svoj lasten pogled in tudi prav je tako. "

Sploh me ni prizadela, ampak samo lepo sem ti razložil kaj in kako - morda res na malo dolg način. 

Ti kar ostani pri svojem, jaz pa bom pri svojem in tako je tudi prav. Glede "širitev obzorij" pa bom raje kar brez komentarja :)

Lep pozdrav, Dejan

Dejan, sebi zvest si najbolj iskren, samosvoj poet ...

Damjana,

hvala za tople besede - prav imaš, vsak mora svojo pot prehoditi sam

Lep pozdrav, Dejan

Poezija ne živi od novosti motiva, nego od novog spoja unutar istog motiva.

Volim pisati i moderno, i kombinaciju klasike i modernog.

Nema pravila.

Izvor svjesnosti mi šalje signale, a ja ih samo uobličujem.

Volim čuti konstruktivne prijedloge za svoje radove, ali svatko razmišlja drugačije i to je u redu.

Poezija je poput kuće, svatko je gradi na svoj način.

Dejan piše vrhunski – “dejanovski” – klasični motivi, moderni sklopovi, unikatna izvedba, emocionalna autentičnost i još puno toga što treba otkriti.

Ovaj je sonet iskren, sadrži neku sjetu, ali bez patetike.

Prožet elementima romantizma, ali i metafizičkim nijansama.

Tako da je ovo svakako jedan zaista prekrasan sonet, kao i svi ostali Dejanovi.

Lijep pozdrav svima, i još jednom želim svima mnogo uspjeha u 2026.

Ivan

Ivane,

hvala na izčrpnem komentarju, s katerim si delil svoj pogled na ta sonet in na splošno na pisanje poezije : "Poezija je poput kuće, svatko je gradi na svoj način."

In seveda za kompliment "dejanovski", prav imaš, imam svoj način in stil, ki zaznamuje moja dela. Kot sem že mnogokrat povedal: edini pravi kritik je čas, le ta bo ocenil naša dela. 

Še enkrat iskrena hvala za tvoje misli, ki pogrejejo dušo in srce.

Lep pozdrav, Dejan