ŽELJEZNI LUK

Most stoji nad rijekom, napušten,

tračnice zarasle u travu,

željezo se ljušti u boji hrđe

kao koža koja se neprestano mijenja.

Nekad tutanj vlakova

bio ritam dana i noći,

sada samo voda ispod

nosi odjeke koji se ne vračaju.

U njegovim rebrima gnijezde ptice,

u pukotinama raste mahovina,

a svaka zakovica šuti,

kao da pamte težinu što je nestala.

Most ne vodi nikuda,

ali i dalje spaja dvije obale,

u tišini koja je teža od čelika.

Žiga Lev

Žiga Lev

Poslano:
12. 12. 2025 ob 16:18

Pesem je objavljena v mednarodnem zborniku MOSTOVI PJESNIKA, za katero sem dobil srebrno diplomo.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 12. 2025 ob 15:22

Zapuščeni prostori, ki navdihujejo ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
14. 12. 2025 ob 20:55

Hvala Ana za podčrtanko in za čestitke. Čeprav svoje pesmi objavljam v Slovenščini, sem to pesem objavil v jeziku v katerem sem rojen in v katerem je tudi objavljena v zborniku Mostovi pjesnika. Posebej sem bil vesel srebrne diplome, ker nisem imel namena sodelovati, sem se po sprejetem emajlu, da je zadnji dan za pošiljanje pesmi, odločil, da pesem napišem in jo pošljem ne glede nato ali bo vredna objave.

Lep pozdrav!       Ramiz.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Žiga Lev
Napisal/a: Žiga Lev

Pesmi

  • 09. 12. 2025 ob 19:34
  • Prebrano 259 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 45.6

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!