
Začnem sonet, pa že po nekaj stihih
iz muze ne izstisnem niti zloga.
Naj še tako se trudim, ne uboga
pero me, moj rapir v duelih tihih.
Zgolj rime izpisujem na zavihih
si zvezka tja v en dan; skrivna zaloga
besed mi je pošla, že zima stroga
prihaja k nam, ah, čutim jo v zapihih.
Bom zmogel, pevec nemi, ki boginja
ga z liro je utišala, prestati
ta mračni čas megle, ledu in inja?
Da, ko pomlad pojavi se pred vrati
in odtali se Hipokrena sinja
smel piti bom iz nje navdih krilati.
Pegaz bo spomladi dobro udaril s kopitom, tako, da se boš lahko še bolj odžejal v izviru sinjem pesniškega navdiha. :)
Ja, dobro napisano, zabavno, sočno in lirično. Erato ti je morala vseeno med tvojim dremežem zaigrati na milozvočno liro, drugače ne bi tega kar takole spesnil. Lp, Kamena Strela
Super pesem o pesnenju. Ni pomanjkanja navdiha, ko nastane dober sonet �
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!