Po izboru bralcev:  še5ek Srečko Plahutnik

Po izbiri uredništva: Bolečina v žlički Brezno

Utemeljitev uredništva:

Skozi ponavljanje, ki bralca odnese v otroštvo, nam avtor prikaže sladko-grenko bistvo bivanja. Za vsako osebo, vsak dogodek, vsako stvar moramo odmeriti (in pogoltniti) eno žličko bivanja. Eno žličko za mamico, eno za očija, eno za brateca, pravi pesnik, ki se ob koncu prve kitice še enkrat poigra z našimi otroškimi spomini – kdo bo zlata ptička?, kar pa ob koncu prebiranja pesmi poudari zloveščost ponavljanja »žličk«. Pesem na začetku s preprosto lahkotnostjo preštevanja vpelje figure v bivanje, potem pa jih drugo za drugo podira, dokler na koncu s pozabljenjem ne podre še zadnje – eno žličko za spomin, eno žličko pa si hin. Med goltanje vsebine žličk se vriva vsakodnevnost življenja, ko je žalost vsa siva, krutosti družinskega so-o(b)stajanja - ko ji je zadnjič zabrisal skledo solate v glavo / je pa še zraven kričal / ti niti psa ne znaš vzgojiti kako boš otroke, odmik(anje) družinskih članov: ajde pojačaj to muziko seka / je tulil brat / da ju ne slišiva. In navsezadnje v trenutek, ko se zavrti prav vse, od Zemlje prek časa do življenja: si se zavrtela skupaj s ploščo / s hitrostjo vrtenja zemlje / ampak v drugo smer. Avtor po žličkah preceja vse plasti življenja, dokler se ne precedi zadnja kapljica, bralec pa ugotovi, da je konec podoben začetku, vse vmes so le dogodki, s katerimi nam je življenje dozirano po žličkah.

Nominirani so bili tudi:

Istra Beatrice Reiniger

Zimska pesem Franci Novak

Preko sebe Prašeg

Error Evelina

Kje so objemi Deborah

Pragmatična pesem Andrejka

* Jan Šmarčan

Kratka zime: Rojevanje Black hope

Utemeljitev uredništva:

V obliko 5-7-5 ujet trenutek, ki je nepovraten in edinstven. Kar se rodi, mora skozi cikel življenja, pa čeprav golo, boso in z velikim jokom na začetku. Avtorica prepiča z zajezitvijo vsakega ponovnega rojstva in procesa rojevanja v obliko, ki lovi trenutke. Uspe ji še veliko več – ne ujame le trenutka, ampak srž, nastanek, veliki pok; pravzaprav ulovi v 17 zlogov začetek vsega, pri tem pa ne pozabi, da gre pri vsakem rojstvu za soobstajanje vsaj dveh stvari / bitij. Morda so bivanja na videz neodvisna, morda gre za odvisnost enega bitja od drugega, najpogosteje otroka od matere, v Rojevanju bralca čaka še en preobrat – otrok nagovarja mater, jo miri, pravi: dihaj, mamica, prihajam v tvoj svet. Tak nagovor (poudarek je na besedi »tvoj«) hkrati pomeni načelno sprijaznitev s svetom, v katerega otrok prihaja in kjer je edina znana stvar mamica. Narava določa, da bo od tega trenutka naprej odgovorna za otroške korake v svet in nemočna pri prodiranju sveta v omejeno območje njunega sobivanja. Pesem, ki sproža mnogo razmišljanj in hkrati z malo besedami zaobjame življenje.

Nominirani

Haiku 51 Albin

Enak med enakimi Tomaž Mahkovic

Tanka 9 Modri cvet

41. vogalna Zalka

FORMA zima: Majda Kočar Ob potoku Rondeletna odsevanka

Utemeljitev uredništva:

Rondelet že v svoji obliki zahteva ponavljanja, rondeletna odsevanka pa nas pelje še korak naprej. Ne samo, da avtorica oblikovno dovršeno izpelje en rondelet, ampak k prvemu doda še drugega, z isto zasnovo in sporočilom, ki odseva. Verz, okoli katerega gradi pesem, samo še dopolni oblikovno izdelanost in povezanost, saj lirski subjekt odseva lirski objekt in obratno – Tak si kot jaz. Morda se v tem verzu skriva tudi resnica, ki jo lirski objekt in subjekt usvojita šele, ko ponotranjita verze, ki prestopajo glavnega – vse od poti iskanj do konca potovanj, od diha jemanj do diha dajanj, prek menjav obrazov in spoznanja, da je nekdo morda (če) - (k)ljub vsem razlikam - na neki način enak: Če več te je, ko me je manj, / če bližanje je dih jemanj, / tak si kot jaz. Rondelet steče, za sabo pa potegne bralca v razmišljanje o človekovi prvinski, vrojeni enakosti.

Nominirani:

Ida Semenič Adisa Stopimo v pomlad

Modricvet Janko in čarovnica

Prašeg Preboden (sonet +)

Žiga Lovšin Lothlorien Sonet 16

Matej Kranjc Za domovino z golažem naprej

TUJEJEZIČNA (BSH): Mirkopopovic: Reminiscenca

Utemeljitev uredništva:

Ob pesmi Reminiscenca se pred bralcem odpirajo številna vprašanja, kot: Se je mogoče spominjati nejasnosti ali je le nejasnost tisto, kar ostane od spominjanja? Kaj pravzaprav je tisto, kar zares ostaja in je (morda) obstajalo? Se spominjamo konkretnih stvari, kot so ohranjeno veslo, ciprese in barva morja, ali nas v preteklost vračajo zgodbe, besede in koraki? Kaj je tisto, kot pravi pesnik, što zastaje / Na raskrižju / U izmaglici pučine. Pesnik subtilno pokaže ranljivost in nepopolnost človekovega spominjanja, konkretneje pa pove, od česa je odvisna oz. k čemu se ves čas obrača – Jer ona se okreće / Za danima svojim / Za svojim godinama. Času ne moremo ubežati, lahko pa ga sprejmemo, z njim sprejmemo vse človeške pomanjkljivosti in se opiramo na tiste trenutke in stvari, ki jih vendarle uspemo ohraniti kot pristne (ali pa jih kot take vsaj čutimo). V pesem besede prihajajo kot valovi (prostori in načini spominjanja): S veslom i nepomičnim rukama / Utrčavaš u priču / Čempreza mediteranskih / Morem olovnim / Kojim putima ćeš / Po moru negibljivom / Po moru uzaludnosti. Reminiscenca, ob kateri začnemo dvomiti, da to sploh je; morda je vsak spomin le še ena nova zgodba …

Nominirani:

Danja Đokić Miris sunovrata

Jagodanikacevic: Dora, moja privatna muza

Katarina K. Jović: Useljenje

Edin: Hermanevtika 2

Vida: Snježna ogrlica

Mensur Ćatić: Nepoznata bolest

Sandra Dž. Bakaj: Elektra napušta sestre i ponovo plete kosu

Jur: Usamljenost