samoća kao magla
prodire u vene i
prazne prostore duše
svaku misao davi
i baca
u taman ponor
svoje utrobe
odsustvo događaja
uspavljuje
želatinasto vrijeme
a kosci zraka
na čupavom proplanku
dosade
nevidljivim kosama mašu
otkako je orao smijeha
sklopio krila
gipsom tišine zalivene uši
osluškuju
samo promukle odjeke
koraka
pod lišćem sivoga asfalta
riječi na pragu
čekaju
da se otvore vrata
da rasparaju ljigavu
tišinu
koja ustrajno dolazi
sama sebi
ususret
urednica
Poslano:
27. 01. 2013 ob 21:05
Spremenjeno:
27. 01. 2013 ob 21:05
Anatomija osamljenosti, toliko teže in tišine, ki ne potrebuje pesniškega subjekta, ker je vseprisotna. Čeprav se le ta sluti (p.s.), saj skozi želatinast čas z zamašenimi ušesi prisluškuje odmevu odhajanja. Ob branju pesmi začutiš globoko samoto. Čestitke,
Ana
čestitke JUR!
Tole pesem moram prevest! ampao preden se lotim te ( zaradi lenobe- pa da ne udarim mimo) sprašujem za prevod besed:
proplanak (plot?)
ljigavo
hvala vnaprej.
Lp, lidija
Poslano:
27. 01. 2013 ob 22:48
Spremenjeno:
27. 01. 2013 ob 23:10
pròplanak m 〈G -ānka, N mn -ānci〉 |
manja čistina na rubu šume ili u šumi |
= jasa
Ljigavo = sluzasto, spolzko, izmuzljivo ( v nekaterih kontekstih: opolzko)
Pesem je sicer prevedena, vendar bi rad prebral tudi tvojo verzijo.
Lp, JUR
urednica
Poslano:
28. 01. 2013 ob 17:59
Spremenjeno:
28. 01. 2013 ob 21:53
evo, takole jo vidim jaz:
samota kakor megla
prodira v žile in
v prazne prostore duše
davi vsako misel
in jo meče
v temno brezno
svojega drobovja
odsotnost dogajanja
uspava
želatinasti čas
kosci zraka pa
na razkuštrani jasi
dolgočasja
zamahujejo z nevidnimi kosami
odkar je orel smeha
zložil krila
ušesa zalita z mavcem tišine
prisluškujejo
samo še zamolklim odmevom
korakov
pod listjem sivega asfalta
besede na pragu
čakajo
da se odprejo vrata
in razparajo sluzasto
tišino
ki vztrajno prihaja
sama sebi
naproti
LP, lidija
kosci zraka
kosec -sca m (o) kdor kosi - ne koščki
Za primerjavo in pripombe evo moje slovenske verzije te pesmi:
samota kakor megla
vdira v vene
in prazne
sobane duše
duši vsako misel
in jo meče
v temno brezno
svojega drobovja
odsotnost dogodkov
v sanje zaziba
želatinasti čas
na skodrani jasi
dolgočasja
kosci zraka
z navideznimi kosami
kosijo
od takrat
ko so orlu smeha
usahnile peruti
z alabastrom tišine
zalita ušesa
lahko slišijo
le zamolkle odmeve
korakov
pod listjem
sivega asfalta
besede na pragu
čakajo
da se odprejo vrata
da pretrgajo to
jeguljasto tišino
to tišino
ki vztrajno prihaja
sama sebi
naproti
aha - popravila kosce :)))
urednica
Poslano:
28. 01. 2013 ob 22:03
Spremenjeno:
28. 01. 2013 ob 22:05
zanimivo. Fajn primerjava tega, kako jo v sl. vidim jaz in kako ti, no, dokaj podobno, bi rekla :))) in le kako bi lahko drugače bilo!!!
v tvoji verziji bi samo tole popravila::
samota kakor megla
vdira v vene
in prazne
sobane duše
duši vsako misel
in jo meče
v temno brezno
svojega drobovja
odsotnost dogodkov
v sanje zaziba
želatinasti čas
na skodrani jasi
dolgočasja
kosci zraka
z navideznimi kosami
kosijo............. ("kosci s kosami kosijo" preveč ponavljanja)
((od takrat
ko so orlu smeha))
odkar
so orlu smeha
usahnile peruti
z alabastrom tišine
zalita ušesa
lahko slišijo
le zamolkle odmeve
korakov
pod listjem
sivega asfalta
besede na pragu
čakajo
da se odprejo vrata
da pretrgajo to
jeguljasto tišino
((to tišino)) (moti ponavljanje "To tišino" - tega v originalu ni ...)
ki vztrajno prihaja
sama sebi
naproti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!