Fin začetek in oblikovno dovršeno,

zmotita me - vsebinsko - zadnji dve kitici.

Ne vidim povezave, če izhajam iz naslova in uvoda, da čarovnica pita Janka, da bi ga poredila in pojedla. - Zakaj torej ne bi poležaval? Kar naj poležava, se bo vsaj hitreje redil, a ne?

Zadnja kitica me pa sploh zmede. Čigavi so praženi možgani z jajci? Kakšno vlogo imajo tu zraven? In kako je z vsem skupaj povezano "zame večni si otrok"? Zadnja dva verza sta super in se fino poklopita z uvodom in naslovom, tale vmesni del pa ... Ne vem - sem kaj spregledala?

Kerstin, hvala za odziv. Sprva pesem ni bila mišljena kot pesem o Janku in čarovnici. Mogoče bolj o kakšni ženski, ki ima doma moža / sina, ki samo poležava in nič ne dela.

Sedaj sem predelala, tako da je v skladu z naslovom.

LP, mcv

Ja, to je tudi meni prišlo na misel, ampak potem nisem videla povezave z naslovom in prvo kitico ter zadnjima dvema verzoma ...

Fino si spremenila, eno tako grenko poustvarjalno besedilo, ironizirano, kar mu da vrednost in širino. Morda le ne glej me tak postrani >> le ne glej tako postrani (saj vemo, da njo, koga drugega v pesmi ni)?

Hvala, Kerstin. Sprememba je bila potrebna - če ne pri vsebini, bi morala spremeniti naslov.

Se strinjam, veliko bolje je "le ne glej tako postrani", prosim če spremeniš, ker jaz ne morem več.

Pravzaprav:

prej:

Nič ne glej me tak' postrani,
le najej se, moj otrok;
letos večji si kot lani –
ti boš zadnji moj obrok.

sedaj:

Le ne glej tako postrani,
kar najej se, moj otrok;           ----->  'kar', da ne bo 2 krat 'le'
letos večji si kot lani –
ti boš zadnji moj obrok.

LP, mcv

Zdaj sem pustila Nič ne ... (je najbrž bolje kot Le ne ...).

OK. LP in hvala!

mcv