Bila je to pjesma o ruži
U kojoj su vrela zrna bibera
Tek pečena
Praskala pod stiskom zuba
Potom krckala pod jezikom
Kad bi breskva prezrela poplavila usne
Biber sokom ujela
Sve dok nos ne bi otkrio muziku
Bila je to pjesma o ruži
I o tučku i o laticama
Ne zaboravljajući trnje
Namirisana vrtom u nečijim očima
I prepoznata vrtom u očima
Pjesma o ruži što je morala i da procvjeta
I da uvene da bi u pjesmi mirisala
I često bi je potom
Slučajno u nekim violinskim dionicama
Ponovo doživljavao
Kao fugu što odbjegava mnoštvu nutrine
Uz grlo se diže zanesena željom oslobođenja
Do vrha jezika
Tu zastane na dohvat otkrovenja
Ne znajući da li bi ga lizala
Ili ujela
urednica
Poslano:
05. 02. 2013 ob 17:36
Spremenjeno:
05. 02. 2013 ob 17:41
Pozdravljen, Edin,
kot da parafraziraš Hermaneutiko 1. Pesem o pesmi o roži, ki je bila (in kakšna je bila), je prav smešna, nelogična in brezsmiselna, a čudno lepa in prijetna, komunicira z nami, ki verjamemo v (prejšnjo) izmišljeno pesem, ki se je spremenila (v to, ki govori o spremembi), a nikoli ne pridemo do razodetja njene skrivnosti. Čestitke,
Ana
a - tu so črte ... tudi v redu
lp
Predvidevam, da Edinu nastaja cikel, če ne cela zbirka. In v prvi Herm. je na duhovit način razložen pogled, princip, v drugem pa se s tako postavljenim pojmovanjem poigrava na konkreten način (ki jih bo najbrž še mnogo?) - seveda so vse to le logične predpostavke, ki pa bodo, glede na Hermaneutiko 1, zagotovo ovržene ;) Vsekakor sta obe posrečeni,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!