Reminiscenca

 

Možda se budi u stijenu uklesan
Drhtaj galebova
Snom pustopoljine promičeš
Za nečujnim koracima
Staricé u crnini... što zastaje 
Na raskrižju
U izmaglici pučine


Nekim bi putem val
I poljupci nara


Nijem želiš zvati, želiš dozvati
Jer ona se okreće
Za danima svojim
Za svojim godinama 

S veslom i nepomičnim rukama
Utrčavaš u priču
Čempreza mediteranskih
Morem olovnim
Kojim putima ćeš
Po moru negibljivom
Po moru uzaludnosti

 

 

 

 

 

mirkopopovic

Ana Porenta

urednica

Poslano:
31. 01. 2013 ob 22:13

Se je mogoče spominjati nejasnosti ali je le nejasnost tisto, kar ostane od spominjanja? Ko se zameglijo leta, zgodbe, bližine, a ostane natančno ohranjeno veslo, barva morja, ciprese. Pesem, ki posrka vase in odpira vrata bralčevega spominjanja. Čestitke,

Ana

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
01. 02. 2013 ob 13:29

Hvala na komentru i čestitkama !

L.p,

mirko

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mirkopopovic
Napisal/a: mirkopopovic

Pesmi

  • 31. 01. 2013 ob 14:02
  • Prebrano 2868 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 368.06
  • Število ocen: 10

Zastavica