Reminiscenca
Možda se budi u stijenu uklesan
Drhtaj galebova
Snom pustopoljine promičeš
Za nečujnim koracima
Staricé u crnini... što zastaje
Na raskrižju
U izmaglici pučine
Nekim bi putem val
I poljupci nara
Nijem želiš zvati, želiš dozvati
Jer ona se okreće
Za danima svojim
Za svojim godinama
S veslom i nepomičnim rukama
Utrčavaš u priču
Čempreza mediteranskih
Morem olovnim
Kojim putima ćeš
Po moru negibljivom
Po moru uzaludnosti
Se je mogoče spominjati nejasnosti ali je le nejasnost tisto, kar ostane od spominjanja? Ko se zameglijo leta, zgodbe, bližine, a ostane natančno ohranjeno veslo, barva morja, ciprese. Pesem, ki posrka vase in odpira vrata bralčevega spominjanja. Čestitke,
Ana
Hvala na komentru i čestitkama !
L.p,
mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 31. 01. 2013 ob 14:02
- Prebrano 3217 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 368.06