Zmagovalna pesem po izboru bralcev je postala Greetings from Canada Srečka Plahutnika. Čestitke tudi v imenu uredništva, ki je na svojem poletnem sestanku odločalo o najboljših pesmih pomladi v znanih kategorijah.

Med kratkimi so nas najbolj prepričale:

***; breza

samo kjer je srce, miko

Marnja št. enaindvajset, Sašo Zorc Florjanski

Haiku 226, triglav

Tak pogovor, Ronja

haiku, murka

za zmagovalno pa smo določili Haiku, nada pecavar, z utemeljitvijo uredništva:

Kolpa je reka, ki je v svojih spremembah precej drastična – ko se ohladi, se ohladi hitro, ko se segreje, je hitro prevroča, ko naraste, drvi med bregovi v nekaj urah in tako hitro njena gladina tudi pade. Kljub temu da je poleti za marsikoga prijetna, morda malo odročna ohladitev, v svojih globinah skriva ogromne skale, peščene in muljaste dele ter brezna, v katere se potuhnejo ogromni somi. Ni pa takšna zgolj v globinah, pogosto tudi na svoji gladini razkrije marsikaj neprijetnega za svoje obmejno območje. Raztreseni cvetovi, ki se oblikujejo v mrtvaški prt, bi bili na katerikoli drugi reki morda celo lep motiv žalovanja ali pa prikaz tragične usode tistega, ki je svoje življenje končal prehitro. A na reki Kolpi in žičnati ograji, ki jo je nekoč obdajala, težko prezremo konotacije, ki so nas v novicah spremljale pred nekaj leti. Tistim, ki so želeli priti na njeno »lepšo« stran, je pogosto pokazala svojo nepredvidljivo naravo, cvetovi pa so bili tudi edini, ki so jih pospremili na drugo stran. (Helena Z)

Med pesmimi v prostem verzu so nas najbolj nagovorile:

Prepustni dom, breza

Rez, Črni Kos

Dedkova ura, Dinzli

20260510, fionapanmor

brez obžalovanj, samo računi, Hors

Vdih / Izdih, Kamena Strela

Fašist, Matej Krajnc

Ne joči; li

Kljub vsemu, modricvet

Metulj smrtoglavec, nezavilhelm

Moj molk je jezero, Polona C. Pegan

Papagaj, Taras Miller

Ker tvoja ramena dihajo tako visoko, Vesna Šare

za poletno zmagovalko pa smo izbrali Eden, Dva, Ananda, z utemeljitvijo uredništva:

Pesem Eden, Dva se na svež način nanaša na biblijsko izročilo z vidika pramatere ali pa vsaj tiste, ki nadaljuje rod, začet z njo. Vrt ne nudi jabolk vedno; v aprilu je porasel s trobenticami; potrebno je počakati na jesen, viharje. Nedolžen aprilski dež je v tem kontekstu videti kot nežno, komaj vzniklo bitje, ki se bo skozi viharje spremenilo, saj vedno pride ura spoznanja - bitja odrastejo, okus sladkobe se izgubi. Skozi življenje se ne navzamemo le samozavesti in izkušenj, navzamemo se tudi krivde in sramu. Vendar pesem povsem ne sledi svetopisemski zgodbi, saj jo nagovorjena pesniška subjektka pozna, in prav zato iz Vrta odnese kačo in pečke, izogne se angelovemu meču, ki straži rajski vrt, da ljudje ne bi mogli do (drevesa) spoznanja. Njen namen je jasen: posadila bo jablane, ki se bodo osvobodile pomena in ne bodo več simbolizirale izgona iz raja in prenašale krivde zaradi pokušnje prepovedanega sadu. Zdi se, da je (materinska) ljubezen tista, ki lahko odreši svoje potomce, saj ga je sama izkusila in se zaveda posledic. Ko pesem preberemo, se vrnemo na njen naslov in zdaj se nam več ne zdi, da govori o ednini in dvojini, o naraščanju množice, ampak o Ednu (rajskem vrtu), ki sta zdaj dva in ta drugi je ustvarjen po meri tiste, ki je uspela iz prvotnega odnesti pečke, z mnogoštevilnim posevkom, nekakšno mutipikacijo, in jih tako odrešila zlega uroka. Odnesla je tudi kačo, in če jo dojemamo kot simbol modrosti, si morda subjektka prizadeva, da bi vzpostavila novo (boljšo) povezavo med mitološkim in resničnim. Da bodo jablane (in otroci) rasli brez sramu. (Ana P)

Med pesmimi v formi so nas najbolj navdušile:

IN, Katarina Ambrož

Starec, Mrož

Obup, Orfej

Sončna romanca, Matej Krevs

izbrali pa smo sonet Purgatorij pi- irene p. z utemeljitvijo uredništva:

V sonetu se večna razcepljenost človeka med sebičnostjo in altruizmom, dobroto in brezbrižnostjo, torej med dobrim in slabim - postavi v obliko iskanja očiščenja skozi vero v ljubezen. Purgatorij ali vice, pa naj jih gledamo v religioznem smislu kot prostor pokore za slaba dejanja ali pa preko Dantejeve ideje v Božanski komediji, kjer niso kazen ampak proces preobrazbe, se v Ireninem sonetu spremenijo v stanje, ki je rešljivo, če le pustimo ljubezni, da nam razsvetli zasenčeno pot. Bogate prispodobe in zgovorni simboli iz realnega življenja so zelo močna stran soneta, ker so prepričljivi in oprijemljivi. Iskrivost izraza, popolne rime in metrika pa prispevajo k lahkotni izpeljavi soneta kljub zahtevni tematiki. Prava hvaležnost ne vsebuje sebičnosti, ljubezen je vedno na belem bojnem polju; vice so vseobča nuja, saj je v človeku tako dobro kot slabo. Prispodoba nebes s kresnicami je v zaključku pesmi vodilo za vse, ki verjamejo v ljubezen. (Lidija B)

Med tujejezičnimi smo nominirali:

Transfuzija rijeći, Anka Dorić

jutranja kava / haiku, Ivan Gačina

Početak vikenda, jagodanikacevic

Padaju ljudi, Ljubica Ribić

Čovek, Marina Adamović

Haiku 9, mirkopopovic

***, Željko Medić Žac

izbrali pa smo pesem there will be no grand departure. Lucije Lotus Mlinarič z utemeljitvijo uredništva:

Naslov pesmi se konča s piko, s končnostjo. Vendar avtorica ne spregovori o dokončnem slovesu, ampak o izginjanju. Torej še vedno o življenju in procesu, ki morda ni povsem opazen. Najprej se prične odmikanje od pogovorov, potem izginjanje iz fotografij, sledi še izmik iz vsakodnevnih dogajanj. Pravi paradoks je, kako lahko izginjanje prinaša moč in polnost pesmi. Vendar je tudi to zelo spretno in učinkovito predstavljeno preko konkretnih podob, dogodkov in odnosov, s katerimi se potem gradi in občuti razdvojenosi med ljubeznijo do življenja in odhajanjem s postopnim brisanjem. Na tej poti pa se včasih neizbežno dvignejo posamezni trenutki zavedanja, da se vse izliva v odhod. Ta pa ni nikoli prostovoljen, saj je težko sprejeti že samo spoznanje, da se na tej poti briše tudi identiteta. Pesem je s svojo zgradbo prepričljiva in s psihološka močjo neustavljiva, ob tem pa vendarle deluje povsem enako, kakor je zgrajena sama vsebina – tudi za pesem ostane še vedno: encore un peu. (Milan Ž)

Med narečnimi pesmimi smo izpostavili F2#Cakijevo Enjala pa počučnola. In še aforizmi, ki so nas najbolj prepričali: Znanost Bojana Forščka, Espantajev Klicaj in Horsov oxi.

Čestitke avtoricam in avtorjem vseh nominiranih in izbranih pesmi. Naj bo poletje tudi čas, v katerem se bodo nam vsem izpisovale nove!

Foto: Luc Mercelis (cc)  Some rights reserved