Moj molk je jezero
Moj molk je jezero,
v katero bo padla velika skala.
Ribe praznih oči
v njem lačno odpirajo usta,
ki se nikoli ne bodo dotaknila drugih lačnih ust.
Kačji pastirji so sence njihovih tihih molitev.
Žene ugasajočih svetov
nabirajo zelišča za potomce poslednjih mater.
Njihovih besed ni zapisal nihče.
Njihove besede so frfotavi nočni metulji.
Poznajo skrivnosti toplih in drgetajočih teles.
Spočenjanja.
Zamolčanosti.
Izročitve.
Dlani, ki čaka prazna.
Moj molk je jezero,
v katero bo padla velika skala.
Takrat bo tema.
In nihče ne bo videl,
kako me bo zabolelo.
Ribe praznih oči
v njem lačno odpirajo usta,
ki se nikoli ne bodo dotaknila drugih lačnih ust.
Lp, Caki
Čestitke za aktualnost, občutenje ob tem in napoved distopične prihodnosti. LP, lidija
Čestitke k nominaciji za pesem pomladi 2026: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/198999/pesmi_pomladi_2026
V imenu uredništva,
Ana
Komentiranje je zaprto!
