Enjala pa počüčnola
Kak ponavade na Jürjof den
nabiran mlejč po domačon grünte,
tistoga z šörkime lijste,
kosmatoga, gladkoga —
oba sta dobriva
s tikvinin oljon
pa s küjano bilico,
na gnešne den pa tüde cvrtina,
pa kupica vijna.
Ob toj prijlike se sigdar
spoumnim na teto Marico.
Prišla je na dopust z Nemčije,
biu je fajne den,
jes pa premale,
ka bi se spoumno,
či tüde Jürjof.
Zela je žačko
pa šla po gornjoj poute —
jes pa za njouf.
Tü pa tan je enjala,
nika s trave rejzala
pa v žačko dejvala.
Gda je prišla do grünta
Süjscove Micke,
svoje velke pajdašice,
je nej samo enjala —
je tüde počüčnola,
duugo s trave rejzala
pa z velkof radostjof
v žačko dejvala.
Jes san prišeu do nje
pa jo pijtau:
»Teta, ka delaš?«
»Mlejč nabiran za šalato,
puno vitamijnof ma,
tü ga je rejsan puno.«
Čüdno san jo gledau
pa si mislo:
vej pa tou pri nas
samo zavce jeijo.
Od tistoga časa
san skoro sakše den
takše zavec tüde jes —
nej samo gnes.
Čeprav kakšno besedo nisem zapopadel,
pa sem dojel za kaj gre.
Čestitke.
Svit, me veseli tvoje dojemanje razumevanja prekmurščine.
Lp, Caki
Nejc, hvala branje in odziv. Vse Dobro želim.
Lp Caki
Enjala pa počüčnola = zaustavila in počepnila :)
res je smešen in dober ta naglas, sploh, če ti je malo znan kot meni, lp
Matej, jaz pa menim da je vsako narečje posebno in zaradi tega, ja – dobro.
Lp Caki
Pri nas je stara Dobra navada – na dan Sv. Jurija imamo za kosilo cvrtino in solato, zraven pa kozarec domače rdečke. Tudi letos.
Zanimivo glede jezika in pomena v katerega se izteče. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Tuskulum, hvala, me veseli, da se ti dopade.
Lepo te pozdravljam, Caki
Komentiranje je zaprto!
