
Sprehajaš se po Vrtu
in iščeš Jabolko,
saj ne veš,
da je še daleč čas ledenih jesenskih viharjev,
ki sklatijo plodove z dreves,
da je zdaj obdobje nedolžnega aprilskega dežja
in cvetov trobentic,
nežnih kakor Adamova usta,
ampak
vedno pride ura spoznanja
in jabolka se vedno spremenijo v mošt,
ki je na tvojem jeziku kisel kakor vino,
zato
odideš,
še preden z neba prihrumi angel z ognjenim mečem -
s seboj odneseš kačo in pečke,
da boš posadila na tisoče vrtov,
kjer bo na tisoče jablan raslo
brez sramu.
TRI
Grafit na rajskem vrtu sporoča: "Ne jej od drevesa spoznanj."
Očitno je nastavljen kot provokacija, saj ne poznam
nikogar, ki ne bi hotel prepoved pre-izkusiti,
in sem storil...Na zelo domiselen način
sem pridobil "svobodo izbire."
Zdaj se ne morem več
izgovarjati na Boga,
kajti odgovornost
je v mojih
rokah.
Svit, dobraaa! To si že napisal, ali se ti je zdaj utrnila?
Sicer pa bog ne bi nastavil jabolka, če ne bi želel, da ga pojemo. Na koncu je vse del načrta. :)
OJ, Ananda, nisem napisal prej,
utrinek je zdajšnji na tvoj dober zapis.
Čestitke
Ja, to je pa najlepši kompliment, da v nekom vzbudiš pesem. Kako lepo! In počaščena sem. <3
Pesem, ki ponovno napolni čisto iz nove svežine tisto, za kar smo bili prepričani, da je že izpeto. Izjemno navdihujoče! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan! Nekatere teme nikoli ne bodo izpete. Meni Biblija, mitologija in pravljice pesmi vedno nekaj dodajo. Nikakor se jih ne naveličam. :)
Čudovito nedeljo želim!
Odlična! Iskrene čestitke zaradi svežine in globine.
Lp, Polona
Odlična! Iskrene čestitke zaradi svežine in globine.
Lp, Polona
Čestitke k izbranki pomladi 2026 z utemeljitvijo uredništva:
Pesem Eden, Dva se na svež način nanaša na biblijsko izročilo z vidika pramatere ali pa vsaj tiste, ki nadaljuje rod, začet z njo. Vrt ne nudi jabolk vedno; v aprilu je porasel s trobenticami; potrebno je počakati na jesen, viharje. Nedolžen aprilski dež je v tem kontekstu videti kot nežno, komaj vzniklo bitje, ki se bo skozi viharje spremenilo, saj vedno pride ura spoznanja - bitja odrastejo, okus sladkobe se izgubi. Skozi življenje se ne navzamemo le samozavesti in izkušenj, navzamemo se tudi krivde in sramu. Vendar pesem povsem ne sledi svetopisemski zgodbi, saj jo nagovorjena pesniška subjektka pozna, in prav zato iz Vrta odnese kačo in pečke, izogne se angelovemu meču, ki straži rajski vrt, da ljudje ne bi mogli do (drevesa) spoznanja. Njen namen je jasen: posadila bo jablane, ki se bodo osvobodile pomena in ne bodo več simbolizirale izgona iz raja in prenašale krivde zaradi pokušnje prepovedanega sadu. Zdi se, da je (materinska) ljubezen tista, ki lahko odreši svoje potomce, saj ga je sama izkusila in se zaveda posledic. Ko pesem preberemo, se vrnemo na njen naslov in zdaj se nam več ne zdi, da govori o ednini in dvojini, o naraščanju množice, ampak o Ednu (rajskem vrtu), ki sta zdaj dva in ta drugi je ustvarjen po meri tiste, ki je uspela iz prvotnega odnesti pečke, z mnogoštevilnim posevkom, nekakšno mutipikacijo, in jih tako odrešila zlega uroka. Odnesla je tudi kačo, in če jo dojemamo kot simbol modrosti, si morda subjektka prizadeva, da bi vzpostavila novo (boljšo) povezavo med mitološkim in resničnim. Da bodo jablane (in otroci) rasli brez sramu. (Ana P)
Hvala, Ana! Za izbor in vrhunsko utemeljitev. Tako lepo si napisala, da zapis kar kažem sorodnikom in prijateljem. ****
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!