
na škornjih nosi prah tujih cest
glas mu odmeva po trgu
ljudje umikajo poglede
izložbe so zaprte
za pasom visi rezka pištola
za njim vihra črna zastava
nekdo v kleti ugaša radio
nekdo skriva knjige
ko odide iz vasi
ostane razbito steklo
in tišina med zidovi
ki dolgo ne izgine
Ah, pesem o starih časih! Zdaj imajo kravate, damo jim menedžerske položaje in davčne odpustke.
Tako. Je bilo in bo.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!