Jesenska izbranka bralcev je Pozabjena, konijina pesem, ki ste ji v preteklem obdobju bralci namenili največ točk. Čestitke! Tudi uredništvo je na svojem srečanju (tokrat že po novem letu) pripravilo svoj izbor pesmi za jesen 2022.

Med kratkimi smo nominirali:

Na oknih jesen, dedihajka

Vedno (peterostišje), nadapecavar

Senryu, Sašo Zorc Florjanski

Zemlja, Svit

Haiku 183, triglav

ter izbrali Križec, Maks Jamski z utemeljitvijo uredništva:

Na videz preprosta pesem gradi iz metafore življenja kot poti – torej rojstvo je začetek poti, smrt pa njen konec. Vendar se v petvrstičnici brez posebne zgradbe, ki jih pričakujemo pri kratkih pesmih, zgodi še veliko več. V eni, kratki perspektivi so zajete najmanj tri (generacijske) poti, ki se med seboj prepletajo, vse pa srečajo na tej ključni točki – smrti očeta. Očeta namreč pokriža stara mama lirskega subjekta, torej verjetno njegova mama, ki je izgubila sina. Sin je izgubil očeta, mama pa (ki je morda živa, morda pa tudi ne več) moža. O dogodkih, ki so jih pripeljali na to križišče, ne izvemo ničesar, vendar to niti ni bistveno – v križišču je namreč križ, njegova simbolika pa tako celovito zajame pesem, da bralec širše razlage ne potrebuje. Križ kot znamenje smrti je lahko tudi simbol varnosti, tradicije, nosilec velike krščanske zgodbe in vseh malih življenj, ki ga prenašajo iz roda v rod. Naslovni križec torej vodi še v četrto smer križišča – na dolge poti, ki so še pred nami. (Helena Z)

Med pesmimi v prostem verzu so nas najbolj nagovorile:

Lepa okna, Eva Šubic

prišla je kot pride nevihta, Li

pismo v steklenici, miko

Ko se širijo ceste in vsa pokrajina postane prodajalna možnosti, modricvet

Kot takrat, Polona C. Pegan

Epitaf, sivi veter

Moja Tišina je Bodrila Taksista, Začrtan

ter izbrali pesem Biološko razgradljiva, Aleksandra Kocmut - Kerstin, z utemeljitvijo uredništva:

Pesem Biološko razgradljiva se sprva bere kot satira sodobnega načina življenja in vrednotenja. Vsebuje naštevanje bioloških surovin v človeškem telesu (tudi preko metafor), ki kljub starosti in izčrpanosti -- spranim nohtom in zobem -- ohranjajo uporabnost ali drugačno, npr. ekonomsko vrednost: "Na meni je še kaj mesa / in dolge zgubane kože / in slonovine / zaradi katere sem / dragocena". Nadalje popisuje še druge telesne komponente, denimo "liter ali dva A pozitivne [krvi]", za katere bi se našlo hvaležno mesto v sodobni družbi, ki se včasih bolj posveča telesnim in duševnim fragmentom, manj človeku kot celoti. Ob pozornem branju pa budi pesem novo atmosfero. Prvotno malodušje se predrugači v trdovraten življenjski optimizem: "v meni je še kaj tekočega / kaj židko lepega / in bistrega". Lepota in ostrina duha se naprej upirata minljivosti, pesnica pa v njej odkriva priložnost, da ceni, kar ji je ostalo -- in tega ni malo. Čudovita kontemplacija telesa, ki v zaključku preseže raven biološkega in se sklene v odnosu dveh oseb: "in [ti] zagrebeš le tisto / kar zares / stoodstotno / razpade". (Luka B)

Pri pesmih v formi smo izpostavili:

Sivkaste zavese, Brezinbor

Stezice (magistrale), Dejan Bosil

Pesem 37, Mrož

Oktobrska zora, pi - irena p.

V pričakovanju, valjo

in izbrali Usodni zakon Čas, maatjazh z utemeljitvijo uredništva:

Pesnitev, vsebinsko bogato, sporočilno in vrhunsko tehnično izpeljano, je po kvaliteti mogoče postaviti ob bok Prešernovemu Sonetnemu vencu. Prične se s pripovedjo o boju za oblast in prevlado med bogovi iz starogrške mitologije. Pomori očetov in lastnih otrok, hlepenje po vladanju in nadzoru so simbolni prikaz odnosov, v katere je ujeto človeštvo od pamtiveka. Na višku pripovedi o grozotah se soneti obrnejo v speve, ki nosijo odkrito željo in klic po miru, razumevanju, sodelovanju in ljubezni. Avtor izkazuje najosnovnejšo težnjo po dobrem, ki jo nosi vsak človek v sebi, a jo je preredko sposoben udejanjiti. Soneti v izteku kličejo po tej osnovni sili - ljubezni, ki naj jo pomagata v nas vzbuditi edini merodajni vladar Čas, ob pomoči visokega boga Miru, v dobro vseh nas in za rešitev naše matere Zemlje. Mojstrski splet štirinajstih sonetov se na koncu izteče v prepričljiv, tekoč in pomensko bogat magistrale, torej zaključni in povezovalni sonet, ki je sestavljen iz začetnih verzov vseh sonetov v vencu. Začetne črke teh verzov tvorijo naslov venca: Usodni zakon Čas. Kot bonus pa nas pričujoči sonetni venec preseneti še z dodatnim akrostihom, sestavljenim iz začetnih črk vseh kvartin in tercin vseh štirinajstih sonetov iz sklopa, ki ga preberemo kot samostojno lirično pesem: »Uran, svobodna duša neba, ihti. / Zliva soj krvi, otožno luč /Na čarni svod.« (Lidija B)

Med tujejezičnimi smo nominirali:

Haiku 75, Katica Badovinac

Retrospekcija, Ljubica Ribić

I sada, Milen Šelmić

Sfumato, mrikopopovic

motiv rata i mira, nikita

Pesma za decu koja izlaze iz buke (prvo shvatanje slike), Vladimir Vuković

ter izbrali pesem Tu i tamo, iz čistog mira, breza, z utemeljitvijo uredništva:

Pesem lahko beremo kot nenadno spremembo v vsakdanjiku človeka, ki čisti, polira svoje bivališče in vanj vstopi (zračna) sila, ki to početje nadgradi, naredi tisto, česar človek ne more, in mu povzroči bolečine … Lahko pa jo (in to nam narekujejo razigrani hišni bogovi) beremo kot simbolno podobo, v kateri tisti, ki je znotraj, skozi vihar sprememb, ki prihajajo od zunaj, uvidi svoj (ne)red. Počuti se kot titan, ki nosi nebesni svod (celovitost svojega malega sveta), da bi si s tem naprezanjem omogočal preživetje. Nenadoma (tudi zaradi poliranja galoš za raj) se zazdi ves ta vrtinec kot predsmrtni boj in vse, kar je človek doživel, ni možno več razporejati v vrste (da bi bilo videti gladko in sijoče kot tkanina atlas), ampak se okrog njega zavrtinči do stropa, do mogoče meje njegovega zaznavanja. To dvojno (trojno) branje nam narekuje tudi že naslov pesmi (Tu i tamo …). S premišljeno rabo in sopostavitvijo besed pesem pri vsakem branju pred nami razgrinja nove plasti, ki očarajo, zaposlijo in zamislijo bralca. (Ana P)

Med pesmimi za otroke nas je navdušila Škratonoč, platanas. Tokrat pa tudi otroška pesem, ki jo je napisala Lucibu, Vesel komet. Pri prevodih smo izpostavili dela: Pesmica, breza; mar zlato za človeka ter Beskrajnosti, ki ju je prevedel Jure Drljepan (Jur) in Kopanje gejše in Postarali se bodo, ki ju je prevedel Marko Skok - Mezopotamsky.

Čestitamo vsem avtoricam in avtorjem nominiranih in izbranih ter omenjenih pesmi in prevodov ter vam želimo veliko ustvarjalnosti, ki vam bo omogočila svoja čuječna opazovanja in občutja ujeti v nove pesmi.

Foto: Jason Boldero