ni vsakomur v dar
lep jesenski dan
sončna pot na Meranovo
ob cesti pa človek
do pasu sklonjen v smetnjak
iz njegovih oči
vzletajo jastrebi
da posedejo
štiri vogale prostranega dne
sladko vino pijemo
in poskušamo pozabiti
a slika se vsiljuje
kot izpod parketa mezi voda
gledam reko
kdaj bo s seboj prinesla krste
da v njih položimo drobna sonca
besede
ki jih bo slišal bog
ali pesjan
ki je človeka obral do kosti
Samo bravo lahko napisem ! Lp
Podoba, ki se zažre in kljub navidezni harmoniji še dolgo tli ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!