
ni vsakomur v dar
lep jesenski dan
sončna pot na Meranovo
ob cesti pa človek
do pasu sklonjen v smetnjak
iz njegovih oči
vzletajo jastrebi
da posedejo
štiri vogale prostranega dne
sladko vino pijemo
in poskušamo pozabiti
a slika se vsiljuje
kot izpod parketa mezi voda
gledam reko
kdaj bo s seboj prinesla krste
da v njih položimo drobna sonca
besede
ki jih bo slišal bog
ali pesjan
ki je človeka obral do kosti
Podoba, ki se zažre in kljub navidezni harmoniji še dolgo tli ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!