da raztrešči
na vse strani
v nebo
in na tla
da zaplete
med veje
da zaseje med skale
prelije v morje
da umije
umaže
da pokriža
prekriža
ubije
vse
kar ne kliče
po njej
prišla je kot pride jutranja rosa
drhteča
od pričakovanja
tudi tako je vstopila
prešerno
je z željo
razlila
svetlobo
v spoznanje
a ni dolgo ostala
mogoče ni smela
ni znala
mogoče ni zmogla
včasih vonjam vročino in strele
včasih slišim bobnenje
oddaljeno
kot bi se kamni
kamenjali
v naju
In prišla je, da porodi splet besed v pesem ... Tako lirično lepa, pomenljiva je tvoja poezija, poetesa Lidija!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Sašo hvala. Pride in gre ... nekomu je všeč, drugemu ni. :)
Lep pozdrav, Lidija
In včasih je mimohod tudi nekoliko upočasnjen ...
Naj ti bo lep, jesenski dan,
Sašo
Ni kaj za to, tudi meni ni vse všeč :) Kar mi je pa všeč, pa pustim odziv.
Dežuje, tak lenobno zaspan dan je ...
Tudi tebi lep dan
Kamen vrže kamen v drug kamen. Se tako kamni kamenjajo?
lp
Tudi tako gre. Ali pa se zaletavajo drug v drugega. Padajo drug čez drugega. Verjetno je še kakšna možnost.
lp, li
je, res ... Čestitke za v poezijo spremenjeno notranjo borbo.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!