
Karte so na mizi.
Mladi bi premikali gore,
nihče pa ne bi polagal
cest do njih.
Izpod časti jim je
pasti ovce,
vsi bi radi velika mesta,
kjer si sorodniki zavidajo
količino žita iz vasi.
Gozdovi se krčijo,
ker je nekdo na njih
obrnil lepe številke.
Premalo je vitezov,
ki bi pregnali lopove
iz domačih rudnikov.
Nastaja panika
in prijatelji si oznanijo
embargo na srečo.
Kocka je padla.
Bolj kot gradimo,
bližje smo puščavi.
Kakšne so šele
razširitve za Catan?
Na srečo so v ubanih puščavah še oaze prijaznih ljudi
"kocka je pala.
Što više gradimo,
bliži smo pustinji."
Ništa grabljivci ne vide, slika stvarnog svijeta je tamo negdje, onkraj, daleko od svakodnevice koji pozlaćuju u tuđem znoju i odricanju. Ne možemo ugasiti lažni sjaj praznih i posrnulih duša... ali ni veseliti se poziciji čestita čovjeka.
Možda će hod kroz socijalne ruševine zauvijek ostati pust i neučinkovit.
lpm
Dobra. Ampak Catan je vseeno fajn ;).
Lp, Polona
Hvala vsem!
Res je Polona, že tri dni ga igramo z družbo na morju, kjer ne manjka dram, od tu navdih :)
Lepo bodite!
Komentiranje je zaprto!