Trubarjeva domačija letos praznuje 40-letnico svojega delovanja, na svetovni dan poezije pa je postala otok za poezijo. Priložnostno razstavo Podčrtanke in izbranke, s katero smo se s pesmimi sprehodili po zgodovini portala ob 19. rojstnem dnevu Pesem si (delovati je začel 21. 3. 2007), sva na otoku pripravili z Zalo Mlakar iz Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Največ zabave z njimi  je imel veter, ki je hotel besede razsuti v prostranstvo. Pa tiste pesnice in pesniki, ki so našli svojo pesem na razstavi in tudi obiskovalci, ki so prišli na otoček med mlinščico in Rašico in jih prebirali.

Metka Starič, ki je v dopoldanskem času vodila knjigoveško delavnico Med nitjo in papirjem (tri fotografije iz te delavnice je prispeval Zavod Parnas), je te pesmi zvezala še v lično ročno vezano knjigo (formata a5). V Galeriji Skedenj smo jo lahko tudi prelistavali in se podpisali vanjo.

Breda Dvořák Drašler iz JZTK nam je predstavila Trubarjevo domačijo. Povedala nam je več o Trubarjevem življenju, njegovi poti (kjer se je 1508 rodil) z Rašce v svet, o šolanju v Salzburgu, Trstu, na Dunaju, o njegovi družini, učiteljih in navdihovalcih ... med šolanjem se je srečal tudi s petjem in notnim zapisom. Vse to  je z leti dozorelo v odločitev za izdajo prvih slovenskih knjig, Abecednika in  Katekizma (1550), v slednjem je Trubar objavil 6 pesmi in bi ga zato lahko šteli tudi za prvega slovenskega pesnika. Sprehodili smo se še po mlinu in žagi in se nato preselili v Galerijo Skedenj.

Tam se je začela ustvarjalna delavnica, v kateri smo z Zavodom za razvijanje ustvarjalnosti in pod mojim mentorstvom ustvarjali pesmi. Navdihovalo nas je vse, kar smo slišali na predstavitvi, kar je seglo v naš pogled in uho ob sprehodu skozi prostore spomina ... Trubarjevo izročilo sem povezala tudi s Srečkom Kosovelom in za izhodišče različnih ustvarjalnih nalog, ki so bile na izbiro, dodala njegove pesmi Pogovor s Trubarjem, Pesem iz kaosa in Majhen plašč (vse iz: Srečko Kosovel: Integrali 26. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984).

V Galeriji Skedenj, kjer smo pili kavo za verze (o tem proti koncu članka) in se posladkali s Tadejino rolado, je nenadoma nastala tista tišina, v kateri je vsak odplaval v svoj notranji prostor in v njem našel občutja, besede zanje, jih premišljeval in sestavljal  - nastalo je veliko pesmi, nekateri so pisali kar na vse izzive. Poleg tistih, ki so bili z nami ves dan in so se predstavili tudi na Brati inu obstati (v nadaljevanju), so v delavnici Pesni na pohodu ustvarjali še Marjana Kožar, Monika Prijatelj in Boštjan Zupanič.

Ves čas je potekala tudi menjalnica knjig Pesen za pesem, ustvarjalke in ustvarjalci so bili povabljeni tudi, da si vzamejo eno od izdaj Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, ki bi jo želeli prebrati.

Ustvarjanje se je zaključilo z avtorskim branjem (odprtim mikrofonom), kjer smo z geslom Brati inu obstati v Trubarjevi muzejski sobi zaključili praznovanje svetovnega dneva poezije, 19. rojstnega dneva portala www.pesem.si in zaokrožili ustvarjanje otoka za poezijo. Nada je k Trubarju prinesla pomladni šopek, ki je osvetlil mračnost prostora, na uvodu sem prebrala Kosovelovo pesem Pogovor s Trubarjem. Nato smo prisluhnili pesmim, ki so nastale prav na ta dan in s katerimi so ustvarjalke in ustvarjalci zares ustvarili tudi simbolni otok za poezijo. 

S svojimi čisto svežimi pesmimi so nas očarali Nada Pečavar, Maja Centa, Tadeja Škulj, Bernardka Petrovič Mager, Milan Žniderič, Alenka Mihorič, Irena Pajnik Beguš, Aleksandra Marijanović, Evelina Žfran, Metka Starič in Mateja Vrhovc Mestnik. Gregor Grešak, ki je bil tokrat v vlogi fotografa, je prebral svoje že prej napisane, prav tako Jure Drljepan in Majda Kočar (brala je pesmi Juana Ramona Jimeneza), ki sta se nam pridružila na Brati inu obstati.

Ves dan je potekala akcija Plačaj kavo z verzom; zdelo se nam je veličastno, da smo lahko s svojimi verzi, ki jih zapisujemo in objavljamo največkrat brezplačno, lahko zanje dobili kavo.

Čez dan smo lahko začutili, kako so pesmi pravzaprav otok našega plemena: prostor, kamor se lahko vedno zatečemo med tiste, ki jim branje in pisanje poezije pomeni sestavni del življenja, njegov način ali vsaj ena od njegovih manifestacij. V taki družbi pa poezija brez prestanka teče in kroži   ...

Najlepša hvala vsem pesnicam in pesnikom, ki ste s svojim pisanjem in branjem spletli čudovit otok za poezijo na Trubarjevi domačiji in hvala soorganizatorjem; Javnemu zavodu Trubarjevi kraji, Zavodu Parnas in Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti za to, da smo lahko niti poezije vlekli skozi petstoletno zgodovino v zdaj na tako ustvarjalen in zanimiv način. Hvala tudi KUD Primož Trubar, ki je poskrbel za ozvočenje branja v Trubarjevi spominski sobi.

Ob slovesu smo si zaželeli,  naj se PESNI / otok za poezijo pojavi tukaj tudi naslednje leto.

 Foto: Zavod za razvijanje ustvarjalnosti

V nadaljevanju bo sledila še objava verzov iz kavno pesniške menjalnice ...