V delavnici HAIKU lahko objavljamo haikuje, haikuide, brahke, karkoli trivrstičnega pač že.
Dobrodošle so debate, kaj je kaj, seveda konstruktivne - z utemeljitvijo, s predlogi, z razlago.
Dobrodošel je brainstorming, dobrodošle so vse iskrive ideje, ki vas preplavijo v zvezi s temi pesemskimi zrnci!
Za začetek pa še tole iz Wikipedie:
Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.
Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.
Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.
Zdaj pa le k pisanju! Utrinki čakajo, da jih ujamemo in v stihih osvobodimo.
Jest bi pa odprl poddelavnico (če se komu ljubi), da napiše haiku o naslednjem opisanem dogodku: Noč je in rahlo dežuje,po cesti hodiš proti domu, ko ti naenkrat iz temnega grma pred noge skoči krastača.
Jest napisal naslednja 2 :
V deževni noči skok sence korak splaši. Ah, le žaba je! In Haiku 43
Hop! iz grmovja deževnost ni več sama z žabo grem v korak
Evo, tole malo za hec, malo zares, ker čisto vsem zapovedim haikuja tudi jaz ne sledim (domnevam namreč, da čisto vseh niti ne poznam).
Vem pa denimo, da mora biti čim bolj zgoščen. Zato medmeti (Ah) ne spadajo vanj, razen če nadomestijo drugo besedno vrsto, recimo v mojem haikuju "hop" nadomesti "skočiti". :)
Ne navdihe za haikuje črpam iz resničnih dogodkov, če ne jim dam naslov psihogram! Ja sem pa prebral tega od Bašota samo brez forme 5-7-5. Glasi pa se:
Prastari ribnik v vodo skoči žaba - glas na gladini. Bašo
- odprta dlan se moči >> izogibaj se pasivu oz. trpniku v poeziji, še strokovna slovenščina ga težko prenaša >> npr. odprta dlan je mokra
- seži pa je narobe, biti mora sezi (pri večini glagolov, ki se v nedoločniku končajo na -či, se velelnik konča na -zi/-ci: reči - reci!, peči - peci!, leči - lezi! ...)
Kerstin , hvala za popravek, bom kar uredila pesem ..... saj sem že zazmišljala o tem če je seži prav .... zato pa sedaj sprašujem kako se vam zdi ..... najlepša hvala za komentar ... bil je zelo poučen :D