od koker španjela #1
poznal sem jo
po zvoku njenih korakov.
včasih so bili hitri.
potem so se naučili
zelo počasi hoditi domov.
nehala se je smejati,
še preden sem vedel,
kaj je žalost.
objela me je okoli vratu,
ko je ni nihče gledal.
včasih
je pozabila jesti.
prinesel sem ji svojo žogico.
pobožala me je po glavi,
kot da je to dovolj,
da reče hvala.
bil je fant.
ko ga ni bilo več,
je njena soba dišala
po dežju na starih oblačilih.
čakal sem
pred njenimi vrati.
vsako jutro
sem bil prepričan,
da se bo vrnila k sebi.
vsako jutro
sem vseeno mahal z repom.
tako občuteno, da se je dotaknilo tudi mojih srčnih kamnov.
ne daj se.
lp
Velik psov sm mel v živlenju. In čeprav mam rad vse žvali, majo psi posebno mesto. Sledili bodo kratki cikli v prvi osebi psov :D.
Komentiranje je zaprto!