Zmagovalna pesem po izboru bralcev je postala Horsova kaj so nebesa drugega kot opravičilo hudiču?. Čestitke tudi s strani uredništva, ki je na svojem srečanju ob zaključku zime odločalo o svojem izboru.

Med kratkimi pesmimi so nas najbolj navdušile:

Haiku 261, Bojan Foršček

Tanka, Lea199

Haiku, Majda Kočar

Dobra četrtina soneta, Matej Krevs

bledenje, murka

senryu, nadapecavar

Haiku 52, Ronja

Med omorikami, tuskulum

izbrali pa smo kratko pesem Tišina Danija Bedrača z utemeljitvijo uredništva:

Pesnik odpira spoznanje, kako tuja lahko postane njegova lastna tišina, iz katere pobira besede. Vendar ga strah ne ohromi, ko prehaja skozi prostore tišin. Na teh prehodih se previdno sooča s slutnjo, da je pred resničnostjo vse težje prebegniti v molk, saj ga bodo vedno znova dosegle tuje skrivnostne besede. Ko se dokončno zave, da ni varnih prostorov, da bo prihodnost vedno neznanka, se sooči z zamolčano resničnostjo. Zaradi lastnih izkušenj pa želi za novo izrečeno skrbno izbrati besede z zvenom, s katerim bo v njegovih zrcalih poezije odsevala resnica, ki ne bo le ortodoksna sejalka dediščine strahu in prikrita preganjalka v tišino. (Milan Ž.)

Med pesmimi v prostem verzu smo izpostavili:

Tloris, Ajdovakasa

Ko mi zmanjka besed, branka

Da mine noč, elenamaja

Za praznike doma, Hovk

Neučakane smuči, Nuša Iovar

Pečem potico, Ronja

Greetings from Canada, Srečko Plahutnik

Klet brez voznega reda, Taras Miller

in izbrali pesem modricvet V čigavem imenu z utemeljitvijo uredništva:

Pesem prodira v razpoko med individualnim in družbenim, med pripadnostjo narodu, državi, veri ter lastni osebnosti in družini. To stori skozi odnos matere in otroka na mirnem področju, ki se primerja s tistim na področju vojne. Tako običajen in primaren odnos, značilen za človeško raso, se zdi še edino varno okolje za preizpraševanje smisla vojaških operacij, poročanja o njih, trgovanja, žongliranja in odločanja svetovnih velesil pred kamerami na eni in razrušenimi domovi, brezdomjem, opustošenostjo, smrtjo in brezvrednostjo življenj na drugi strani. Vse to lahko dnevno gledamo preko medijev, v odnose pa se zajedajo strah, krivda in nelagodje. Mati z mirnega področja v pesmi išče rešitev, kaj naj stori, ko: »moj otrok vpraša, /zakaj se to dogaja« - in zdi se, da je lahko edini odgovor, da: »človeka ne skrčim na zastavo«. In vse druge ideološke kategorije, zaradi katerih se ljudi ločuje na nasprotujoče si strani in je za posameznika usodno že rojstvo na določenem (geostrateškem) področju. Beseda mir je postala (prav tako kot se je že zgodilo ljubezni in upanju) semantično izpraznjena. Pesem je odsev realnosti in klic k miru (notranjem in svetovnem), ki bi ga radi vzpostavili, pa čeprav le s pisanjem. (Ana P.)

Med pesmimi v formi smo nominirali:

***, Anubis

Pepel, Matej Krajnc

Sinovi mrtvih domov, Mrož

Zavetje, pi - irena p.

in izbrali Predvečerni sonet II Mateja Krevsa z utemeljitvijo uredništva:

Sonet je odličen zaradi svoje okretnosti in učinkovitosti, tekočega besedovanja, popolne forme v jambskem enajstercu in zanimivega pripovednega loka. Tema besedila je nekaj med pesmijo o pisanju soneta z akrostihom na eni strani in maščevanjem dekletu, ki pesniku ne vrača ljubezenskih čustev na drugi. Sonet odlikuje velika mera ironije, zanimiv besedni izbor in končno vprašanje ali si ona, ki ji v imenu manjkata dve črki, sploh zasluži pesem, kaj šele sonet z akrostihom. Odgovor je jasen, izvemo ga v zadnji tercini, nakazuje se nam pa že v začetku prve kvartine – glasi se: ne! Duhovit, humoren in tudi malo grenak, samoironičen sonet, ki je, kot pravi pesnik, stolp, ki se nikoli ne obrabi. V tem stolpu pa ni lizene ( arhitekturnega okraska, ki bi ga prispeval in ponazarjal neizvedljivi akrostih), zato njej, ki pesnika zavrača, sonet v bistvu sploh ne bo posvečen. Torej imamo paradoks: sonet, ki stoji, a ga zanjo ni. (Lidija B)

Pri tujejezičnih smo izpostavili:

Pjesma nenapisanoj pjesmi, breza

haiku, dejanivanovic

Haiku 225, Marina Adamović

Out in the blue, Matjaž Lutarič - Lynx

12. haiku, mile

Negdje pod kožom, mirkopopovic

in izbrali pesem jagodenikacevic Beguni z utemeljitvijo uredništva:

Pesmi o pomladi po navadi vsebujejo idejo brezkompromisnega upanja. Končno je zmagala svetloba nad temo, življenje nad smrtjo/počitkom in narava nam kaže, da je tok nenehnega vračanja nespremenjen. Pesem »Beguni« se v skladu s simboliko narave prične s citatom, ki pravi, naj pomladi nikakor ne postavljamo v oklepaj, kar bi si lahko razložili na dva načina. Ali naj pomembnosti pomladi nikakor ne zmanjšujemo (oklepaj namreč nakazuje manj pomemben del stavka) ali pa je naj ne omejujemo, naj ne bo zaprta med dve zaobljeni črti. Pomlad, ki jo beremo v pesmi nakazuje na drugo interpretacijo. Vse njene podobe so namreč »raštimovane«, razglašene, izgubljajo ravnotežje, pesem ptic z zvonovi pa je hrupna ter povzroča migreno. Pesnica zato tudi začne pesem z verzi »iščem težke in hladne besede«. V tej pomladi ni nič lahkotnega, preprosto svetlobnega, razlog za to pa tiči v naši realnosti. Kot so naša realnost begunci, ki je želijo prebiti na bregove večne pomladi, tako smo begunci tudi vsi mi, ki si poskušamo zagotoviti boljšo prihodnost, tisto brez juter, ko s strahom preverjamo dnevne novice. Težke in hladne besede so tako res na mestu, a morda kljub temu še ne postavimo pomladi v oklepaj. (Helena Z.)

Med aforizmi smo izpostavili espantajev Razpotje, med narečnimi pa Karlovo V staroj iži. Pri prevodih sta nas najbolj navdušila Triglavin prevod pesmi Faeqa Žalost ter prevod Draga M pesmi osuđen Milana Žnideriča.

Čestitamo avtoricam in avtorjem izbranih in nominiranih pesmi zime, vsem pa želimo še veliko navdiha za pisanje.

Prosimo tudi vse, ki ste bili v lanskem pesniškem letu nominirani ali izbrani, da pregledate svoje podatke (in jih v primeru spremembe čimprej uredite), saj se včasih zgodi, da obvestilo o izboru za nov zbornik, ki ga pričenjamo pripravljati v uredništvu zdaj, ne pride do vas pravočasno.

Photo: valérie kuki ( Some rights reserved )