
Ne boj se –
neko će te već pročitati
bijelim očima
između tamnih rebara
neke svoje noći
što će mjesečinom zarezati
(u)vid spuštene žaluzine
možda će nevidljivo
zadrhtati
kao list
na putu do smiraja
lahora
s mirisom vlastitog daha
ne brini
:
ni list
ni riječ ne padaju
vječno kroz prazno
sve je kompost
koji hrani svoju vječnost
između redova
tišina se hvata
kao biserna rosa
na ivicama lista
u svakoj kapljici –
zvuk
slomljene svjetlosti
i jeka odjeka
preko krajnjeg ruba
čujnoga
:
tu je abeceda
pod sedrom mlijeka
skoro propusna
ali - ne boj se –
najrazgovjetnije
i dalje ostaje
neizgovorljivo
tvoje
svemoguće.
Imenitna poetološka pesem, odličen je tudi naslov ... ta kompost (lista, pesmi), ki poskrbi za večno kroženje, se mi zdi pa sploh vrhunski - čestitke,
lp, Ana
BREZ...tebe...pač ne gre, vsaj meni ne........saj si vendar Poezija...
A...tu je abeceda
pod sedrom mlijeka
skoro propusna
ali - ne boj se –
najrazgovjetnije
i dalje ostaje
neizgovorljivo
tvoje
svemoguće.
Vse se nekje začne...objem ,
Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!