Ko mi zmanjka besed
ne odpiram slovarjev.
Z roko zdrsnem pod preprogo
tja, kjer se svet dela,
da ne obstaja.
Zagrebem v mehkobo pozabljenega.
Tam ležijo črke brez para.
Oglati R, ki se je nekoč zlomil.
Mehki m, ki je hotel postati mati.
Zagozden D, pozabljena drobtina dni.
Okrogli O, ki ni obstal.
Je obglavljen in
predelan v veliki U,
ki spominja na upanje.
Tam je tudi Š brez strešice.
Štrli v strahu pred
malim a, ki je hotel biti
veliki začetek.
Zatipam tudi ključek,
topel od čakanja in teme.
Nekaj je že odpiral.
Pozabljeno škatlo z otroškim vriskom,
ali tisti predal z rečmi: za vsak slučaj.
Nekaj je moral tudi zaklepati,
da ne bi razpadlo kot star kruh.
Besede niso izginile,
samo preselile so se med smeti
in čakajo, da si umažem roke.
Branka, tukaj bi mogoče popravila:
Natipala sem tudi ...
Otipam ali Zatipam tudi ... (brez sem)
....
Nekj je že odpira.
Nekaj je že odpiral.
-------------
Nekaj je moral tudi zakleniti,
da ne bi razpadla kot star kruh.
Ta dva verza sta pogojno ok, vendar bi bilo lepše (in pravilno):
Nekaj je moral tudi zaklepati,
da ne bi razpadla (razpadlo) kot star kruh.
Lepa pesem, s simboliko in pomenom.
Objemček, pa brez zamere,
Marija
O, Marija. O kakšni zameri govoriš?! Vedno sem vesela vsakega nasveta, ki omogoči, da pesem zadiha in lažje poleti.
Grem popraviti, tebi pa veliko hvala in objem.
Odlično tole. Treba si je upati, smeti niso samo smeti!
O, odlično!
Milan Ž. - Jošt Š.
O, Milan. Me veseli, da je tudi tebi všeč. Nekaj sem jih pustila še v špranji med parketom in steno, samo sovražim generalna čiščenja.
Lepo bodi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 22. 02. 2026 ob 08:33
- Prebrano 241 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115