
Preštel sem črke tvojega imena:
zgolj ducat jih je! Ah, premalo, da bi
zložíl ti akrostih, zato pač rabi
pismenk se štirinajst, da, kot lizena
sonetni stolp krasijo, čigar stena
kljubuje zobu časa in pozabi.
V tak stolp, ki se nikoli ne obrabi
zaprl bi rad ta čustva dragocena,
ki sem gojil do tebe jih, nemila,
brez upa, da bi mi jih kdaj vrnila.
A zdaj, ko vidim, da v imenu tvojem
mi manjkata dve črki obupujem,
si ti sploh tista, ki naj ji zapojem
na čast sonetni venec, se sprašujem?
Všeč. :) Zmeraj izvirne ideje.
bi rad zaprl čustva dragocena
morda : zaprl bi rad ta čustva dragocena
Veselim se tvojh pesmi
Hvala, a jaz slišim tri zloge v zaprl, ne vem pa..
Pri "zaprl" so res lahko trije zlogi
Za-p -ru �
tako da je pogojno sprejemljivo oboje
Tole
Preštel sem črke tvojega imena:
zgolj ducat jih je! Ah, premalo, da bi
akrostih zložil ti, zato pač rabi
pismenk se štirinajst, da, kot lizena
bi bilo pa bolje obrniti:
Preštel sem črke tvojega imena:
zgolj ducat jih je! Ah, premalo, da bi
zložíl ti akrostih, zato pač rabi
pismenk se štirinajst, da, kot lizena
...
ups, soglasnik je lahko samostojen zlog
se učimo :)
Ne, sam soglasnik ni samostojen zlog, da ne bo nesporazuma ... A avtor očitno bere svojo izbrano besedo po zlogih takole:
" za - p_ -ru ".
Na vsak način je tvoja rešitev boljša, njegova pa dopustna, ker je pač avtor �
Lp L
Hvala za pojasnilo, Lidija. Več nas je, ki imamo s tem zmeraj zadrego, sploh, če je vmešan r.
lpi
Ja. R- ju se po potrebi ponavadi doda polglasnik - fonetični zapis zanj je "ə" in potem lahko tvorimo zlog ...
sem upošteval oba predloga.
zdaj jaz preberem: zloži ti akrostih.....kot da bi prebral npr. makro stih.
v sskj piše da sta dve možni izgovorjavi akrostiha
Čestitke k izbranki zime 2026 v formi z utemeljitvijo uredništva:
Sonet je odličen zaradi svoje okretnosti in učinkovitosti, tekočega besedovanja, popolne forme v jambskem enajstercu in zanimivega pripovednega loka. Tema besedila je nekaj med pesmijo o pisanju soneta z akrostihom na eni strani in maščevanjem dekletu, ki pesniku ne vrača ljubezenskih čustev na drugi. Sonet odlikuje velika mera ironije, zanimiv besedni izbor in končno vprašanje ali si ona, ki ji v imenu manjkata dve črki, sploh zasluži pesem, kaj šele sonet z akrostihom. Odgovor je jasen, izvemo ga v zadnji tercini, nakazuje se nam pa že v začetku prve kvartine – glasi se: ne! Duhovit, humoren in tudi malo grenak, samoironičen sonet, ki je, kot pravi pesnik, stolp, ki se nikoli ne obrabi. V tem stolpu pa ni lizene ( arhitekturnega okraska, ki bi ga prispeval in ponazarjal neizvedljivi akrostih), zato njej, ki pesnika zavrača, sonet v bistvu sploh ne bo posvečen. Torej imamo paradoks: sonet, ki stoji, a ga zanjo ni. (Lidija B)
hvala, vedno me preseneti izbor, še bolj pa kritika oz. pojasnilo pesmi, ki je ponavadi zelo dobro napisano, preberem tudi kritike drugih pesmi, seveda, čestitke izbranim in nominiranim, lp M
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!