Bralci ste za pesem pomladi 24 izbrali Mojstra in vajenca pi - irene p. - čestitke! Uredništvo je na poletnem srečanju odločalo o ostalih izbrankah.

Med kratkimi pesmimi so nas nagovorile:

Haiku 970, Lea 199

epi_4, Lubenica

Prijateljica (peterostišje), nada pecavar

brahek, nemesis

.....I....., peti element

izbrali pa smo Haiku, modricvet, z utemeljitvijo uredništva:

V času, ko nas že skoraj na vsakem koraku lovijo kamere, si še vedno želimo in pričakujemo, da ostanejo vsaj naši najbolj intimni prostori skriti in varni pred svetom in tudi svetovnim spletom. Vendar pesem spodkoplje in zasenči tudi te misli in želje. Jutranji žarek, ki bi nekoč poskrbel za romantično nagajivo toplo dramilo, presvetli špranjo le še za skeniranje obraza. Ob tem postanejo misli kakor camera obscura in obrnejo na glavo vse nekdanje predstave in tako porušijo še zadnje upanje v spoznanju, da ni več prostora, v katerem bi še lahko ohranili nekaj zasebnosti in skrivnostnosti. Če ob žarku vedno začutimo toplino, pa nas v tej pesmi prav hlad skeniranja zmrazi in prebudi. (Milan Ž.)

Med pesmimi v formi so nas najbolj prepričale:

Šajerska, Bor

Moj mali peskovnik, botermesec

Smrt v literarni areni, Matej Krevs

Ko Oziris lošči skodelice, pi - irena p.

Izbrali pa smo maatjazhevo pesem Neka nadčloveška bit z utemeljitvijo uredništva:

Pričujoča pesem je v obliki nekoliko modificirane glose. Vsaka od štirih vrstic mota, ki je predstavljen na začetku, se ponovi na koncu vsake od nadaljnjih štirih kitic, ki pa niso decime kot pri Prešernovi Glosi, pač pa trohejske osemvrstičnice. Popolna metrika, ki odlikuje pesem, poudari njeno ritmično pretočnost in dovršenost, v njej prisotna družbenokritična tematika pa je težka in boleča. Človekova nezmožnost videti bližajočo se kataklizmo je v tej glosi izpostavljena kritično in jasno. Prevprašuje slehernikovo odgovornost do propadanja in uničenja lastnega okolja, planeta, sveta. Neka nadčloveška bit, ta virus, ki je skrit v človekovih možganih, je torej njegova sebičnost, nesposobnost altruizma in zavedanja lastne odgovornosti za nepretrgano nasilje nad planetom. Forma pesmi je elegantna in učinkovita, s svojo bogato simboliko ter močnimi prispodobami pa glosa opominja in opozarja. Zaradi svoje jasne sporočilnosti in hkrati popolne metrične in rimane sheme nas je povsem prepričala. (Lidija B.)

Med pesmimi v prostem verzu smo nominirali:

Priostritve, albin

Zakaj pišem, Aleksandra Savudrija

Sedmina, Evelina

65., Dani Bedrač

Sonce, Črni kos

Med zamahi razburjene burje, Marko Skok Mezopotamsky

V mojem telesu, Luka Višnikar

privid, miko

Pesem 46, Mrož

met, Edo Krinić

Deževati, Vesna Šare

Izbrali pa smo Belino pesem Ne še z utemeljitvijo uredništva:

Ne še je navidezno pomensko enostavna pesem o izgubi in minevanju nekega življenja, ki pa se nadvse premišljeno gradi iz verza v verz in se z vsakim na novo odpira. Prvič jo odpre črna misel, za katero pa se že takoj izkaže, da je res le misel in bi le »lahko bila scenarij«. Zgubano, osušeno dlan in sivino kodrov kontrastirajo rožnata lica in barvani kodri, v črn scenarij pa se očitno nismo potopili popolnoma, svetli odtenki ne izginjajo, predvsem pa ostaja jasno nebo, za katerega je zaslužna ravno sivina kodrov. Zdi se, da smo vseskozi na nitki tistega, kar bi lahko bilo, tudi sama struktura verzov nakazuje prevešanje iz svetlobe v temo in nazaj. Pesem nato vrhunsko zaključita zadnja dva verza. Močno retorično (ali pa tudi ne) vprašanje »kdo sem« lahko razumemo na (najmanj) dva načina. Je »mama brez mame« odgovor na to vprašanje ali dodaten pomislek, ki tehnico med svetlobo in temo ponovno zaniha? Je scenarij »biti mama brez mame« že tukaj? Je vprašanje »kdo sem« sploh že na mestu? Morda pa se ključ vendarle skriva v naslovu – Ne še. (Helena Z.)

Med tujejezičnimi pesmimi smo izpostavili:

Ulje na platnu, dejanivanovic

Senryu 148, Ivan Gaćina

Složenost brojeva, Jelena Stojkovic Miric

Haiku - senryu 160, Marina Adamović

nitko nikada ne čuje tvoj plač, mirkopopovic

"Svaka pjesma ima vukove osim jedine" J. M., Tanja Ocelić

izbrali pa smo pesem Jagode Nikačević Last minute za Bergen z utemeljitvijo uredništva:

Podobe prehajajo v prostor pesmi z odsevanjem (stekla, ekrana, spominov, prilepljenih na te podobe) in ustvarijo atmosfero, v kateri se statična resničnost p. s. spremeni v migetajoč vrtinec. Še tako droben premik povzroči plaz asociacij, metafor in podob, ki pa tako nakopičene ne izpodbijajo druga druge, ampak gradijo mostove med prostori, časi in osebami: nenadoma se zazdi praznina nujna, da bi se v njej dogodil ta vrtinec. Pesem narašča tudi z zvokovnim ozadjem: od najnežnejših frekvenc (Griegovo Jutro) do bučnih (grlenih zborov). Asociacije evocirajo nove in nove (meni se je med izrekovalkinimi, denimo, v misli prikradla s tekočino napolnjena krogla, ki jo potreseš in v njej začne snežiti), te pa povzročijo popolno potopitev v vzporedni svet, ki nam ga je z besedami naslikala pesnica. Bralca preplavijo in posrkajo v ta svet in zdi se, da se zimski blok nenadoma nahaja v nekem fjordu in v nekem mestu (Bergen), ki ga začnemo doživljati kot pravljični kraj (tudi zaradi zvezdnate priponke, božične pogače, srebrnikov in črnih vilincev - četudi ti visijo na novoletni jelki). Z upanjem se prepustimo njeni nenavadnosti (celo nepričakovanosti) in svežini. Morda nas celo navda s prepričanjem: samoto lahko premagamo z domišljijo. (Ana P.)

Med narečnimi pesmimi smo opazili F2#Caki-jevo Dvej kili? Pri prevodih smo izpostavili brezin prevod pesmi Vesne Šare in Danija Bedarača 13., Draga M prevod pesmi Mirka Popovića Nihče nikoli ne čuje tvojega joka in Jureta Drljepana (Jura) prevod pesmi Eve Šubic U perihel si rezao mekše.

Čestitamo avtoricam in avtorjem vseh nominiranih in izbranih pesmi. Vsem želimo dolgo in ustvarjalno poletje!

Foto: valérie kuki