
Neka nadčloveška bit
zvezde in planete žre.
Komaj čakam, da umre
in bo stvor za zmeraj sit.
Nekaj z vso slastjo požira
kose našega planeta,
ki se niti ne upira,
sploh ne ve, kaj se obeta.
Človek je preveč zabit,
brez moči, neveden gleda,
ko mu lastni dom najeda
neka nadčloveška bit.
Redkokdo je že opazil
neusmiljene čekane
stvora, ki se je priplazil
v skrite kozmične možgane,
da si jih s soljo natre
jih pregrizne in izključi
ter nato pri božji luči
zvezde in planete žre.
V črni luknji se redi,
hkrati pa povsod razsaja,
pušča tragične sledi,
kar požre, požre do kraja.
Prav zato, še preden stre
tudi Zemljino lupino,
se zaščitim pred zverino,
komaj čakam, da umre.
Ta izredno popadljiva
nadčloveška pražival
se ljudem v možganih skriva,
virus, ki bi Svet požgal.
In ko množično zbolijo
vsak skrbi za svojo rit,
manjka le, da vsi znorijo
in bo stvor za zmeraj sit.
Ni kaj, spet ena taka tvoja, mojstrsko spisana pesem; vredno se je počasi sprehoditi med verzi ... Odlično, Poet Matjaž!
Lepo pozdravljen,
Sašo
Spoštovani Matjaž, kako lepo, da nas po dolgem času, zopet razvajaš s čudovito pesniško obliko - Gloso
Prav pogrešala sem tvojo, vsebinsko nadvse bogato poezijo, katere ritem in metrika sta enkratna.
Navdušeno se sprehajam med temi pomembnimi verzi in te lepo pozdravljam,
Marija
@Sašo: hvala za odlično oceno, kolega Poet!
@Marija: hvala tudi za tvoj komentar! Verjetno si opazila, da je tale glosa nekoliko skrajšana, ker vsaka kitica nima po deset ampak le po osem verzov. To povem samo mimogrede. Predvsem ti hočem povedati, da sem vesel tvojega pozornega branja, kajti več je tistih, ki znajo poezijo pisati, kot je nas, ki jo znamo tudi brati.
Oba lepo pozdravljam, Matjaž
hude slutnje, ki jih imam tudi sam. stvor je privekal na svet in ne moremo ga več izklopiti.
lp, m
Pozdravljen, miko.
Najbrž je res privekal, a se je kmalu začel krohotati. Zdaj samo še hrumi in ropota. Verjetno verjame, da je večen. Ne more pa vedeti, kaj vse še bo in kaj ga lahko doleti.
ja. sem preveč zastarel, da bi lahko presojal. hvala, da si me potolažil. v rokah norca, pa itak vsak aparat triumfira.
lp
Čestitke h glosi, ki je bila, je in še bo aktualna,
lp, Ana
Čestitke k izboru za pesem pomladi 24 v formi z utemeljitvijo uredništva:
Pričujoča
pesem je v obliki nekoliko modificirane glose. Vsaka od štirih vrstic
mota, ki je predstavljen na začetku, se ponovi na koncu vsake od
nadaljnjih štirih kitic, ki pa niso decime kot pri Prešernovi Glosi, pač
pa trohejske osemvrstičnice. Popolna metrika, ki odlikuje pesem,
poudari njeno ritmično pretočnost in dovršenost, v njej prisotna
družbenokritična tematika pa je težka in boleča. Človekova nezmožnost
videti bližajočo se kataklizmo je v tej glosi izpostavljena kritično in
jasno. Prevprašuje slehernikovo odgovornost do propadanja in uničenja
lastnega okolja, planeta, sveta. Neka nadčloveška bit, ta virus, ki je
skrit v človekovih možganih, je torej njegova sebičnost, nesposobnost
altruizma in zavedanja lastne odgovornosti za nepretrgano nasilje nad
planetom. Forma pesmi je elegantna in učinkovita, s svojo bogato
simboliko ter močnimi prispodobami pa glosa opominja in opozarja. Zaradi
svoje jasne sporočilnosti in hkrati popolne metrične in rimane sheme
nas je povsem prepričala. (Lidija B.)
Maatjazh, čestitke za izbor te tvoje aktualne ironično-tragične pesnitve! Kdor zna, pa zna!
LP, mcv
Še enkrat, spoštovani Matjaž,
ti z veseljem čestitam!
Čestitam pa tudi uredništvu za izpostavitev te pesmi in z zapisom:
"Forma pesmi je elegantna in učinkovita, s svojo bogato simboliko" ...
se popolnoma strinjam in ponavlam za modrim cvetom:
Kdor zna pa zna!
Lp, Marija
Uredništvu se zahvaljujem za izbor in hvala vama, modricvet in Marija, za čestitke. Pesem je res močna, a se zavedam, da je le ena izmed odličnih pesmi, objavljenih v zadnjem času na tem spletišču. Še marsikateri sonet, romanca idr. oblikovana pesem bi lahko bila izpostavljena na tak način kot tale moja glosa.
Z lepimi pozdravi, Matjaž
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!