
čekajući jutro uz griga moj prozor umrežen
sa svetlucajućim ekranom titrajući gleda
u osnežen betonski blok zgrada gde slutim
skorupljen bergen kao zvezdani bedž sa revera
zmijolikog fjorda što se lomi o gluvo kamenje
poput božićne česnice razbacujući srebrnjake
i levo i desno gde seni mrtvih vikinga
sa davno potopljenih drakara izrastaju u grlene
horove dečaka sa košarkaškog terena kojima
grkljani tek propupali u adamove jabučice i crne
vilenjake što se još uvek klate okačeni
o olinjali kostur novogodišnje jelke
preplet impresij sedanjosti s preteklostjo budi čute v zavitih tančicah naših polj
kolikšno bogastvo je v tvojih pesmih. čestitke!
lp, m
Uvijek vrhunsko, potrebno svakom pjesničkom biću.
Srdačno,
mp
Zahvaljujem na lepim rečima, Mirko! ❤️
Negibnost in zamreženo okno ob utripajočem ekranu, vzpodbudi zunanji in notranji svet, da preko opazovanja in iz misli privrejo vtisi, ki lahko prepletajo odmeve sedanjosti in preteklosti, kot tudi prostore, v celoviti sliki, ki je sicer povsem intimna v čutenju in slutnji menjavanja tudi v zamrznjenih trenutkih, ob katerih se opazovani svet še vedno pretaka in odmika. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milane, na pažnji i komentaru! ❤️
Hvala, JUR, za pažnju i divan prevod! Činiš mi čast i veliko zadovoljstvo :)
❤️
lp, Jagoda
Čestitke k tujejezični pesmi pomladi 24 z utemeljitvijo uredništva:
Podobe
prehajajo v prostor pesmi z odsevanjem (stekla, ekrana, spominov,
prilepljenih na te podobe) in ustvarijo atmosfero, v kateri se statična
resničnost p. s. spremeni v migetajoč vrtinec. Še tako droben premik
povzroči plaz asociacij, metafor in podob, ki pa tako nakopičene ne
izpodbijajo druga druge, ampak gradijo mostove med prostori, časi in
osebami: nenadoma se zazdi praznina nujna, da bi se v njej dogodil ta
vrtinec. Pesem narašča tudi z zvokovnim ozadjem: od najnežnejših
frekvenc (Griegovo Jutro) do bučnih (grlenih zborov). Asociacije
evocirajo nove in nove (meni se je med izrekovalkinimi, denimo, v misli
prikradla s tekočino napolnjena krogla, ki jo potreseš in v njej začne
snežiti), te pa povzročijo popolno potopitev v vzporedni svet, ki nam ga
je z besedami naslikala pesnica. Bralca preplavijo in posrkajo v ta
svet in zdi se, da se zimski blok nenadoma nahaja v nekem fjordu in v
nekem mestu (Bergen), ki ga začnemo doživljati kot pravljični kraj (tudi
zaradi zvezdnate priponke, božične pogače, srebrnikov in črnih vilincev
- četudi ti visijo na novoletni jelki). Z upanjem se prepustimo njeni
nenavadnosti (celo nepričakovanosti) in svežini. Morda nas celo navda s
prepričanjem: samoto lahko premagamo z domišljijo. (Ana P.)
Hvala na ukazanoj časti, draga Ana!
Objem, Jagoda
Iskrene čestitke za zasluženo izbrano pesem, Jagoda!
LP, mcv
Hvala, draga modricvetu! :*
lp, Jagoda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!