Priostritve
ošilim svoje nebo
vse do kosti
da lažje
vstopim v mesto
kjer imajo
trgi škatlaste obraze
in hiše popolnoma sključene hrbte
tik preden
globoko
na večer z jezikom iz granita spregovorijo
sence same med sabo
te gosto spenjene sence dreves brez udov in ušes
pogled iz perspektive
na mrtve ulice
na ceste brez ljudi
na naravo
ki komaj še živi
Zelo zanimiva!
Lv
Tanja
Tanja,
najlepša hvala za postanek ob pesmi in čudovit komentar.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Super, ampak -
?Ošilim si svoje nebo ...?
Takole bo ok:
Ali _
ošilim svoje nebo.
ali pa
ošilim si nebo.
Tega? da je to nebo tvoje, ni treba ponoviti v istem verzu ;)
LpL
Lidija,
najlepša hvala za tvoj komentar.
Potem pa raje izbrišem "si".
Lp, albin
Čestitke za pesem, ki je izraz slutnje katastrofe ...
Lp lidija
Lidija,
najlepša hvala za podčrtanko.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 22. 05. 2024 ob 17:21
- Prebrano 747 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.74