Ne še
spotaknem se ob črno misel
ki bi lahko bila scenarij
zgubana dlan mi ostane v roki
osušena od neumornega božanja rožnatih lic
sivina sredi barvanih kodrov
da je naše nebo ostalo jasno
kdo sem
mama brez mame
Najtežje je prevzeti vlogo, ki je bila nekoč zatočišče, ker moramo od takrat odraščati čisto sami. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
