Šajerska

Do koder v daljavo mi seže pogled,
le travniki, hribi, zelene doline.
Na hrbtu ležim, gledam sokolov let,
neskončna svoboda je v zvoku tišine.
 
Ob reki preproste so hiške lesene,
in potko peščeno na pamet poznam.
Lahkotno sprehodim do klopce se njene,
nikamor želim si več nikdar drugam.
 
Se skupaj z naravo v trenutku izgubiva,
začutiva veter, ki ziblje drevesa.
Doma sva, kjer duša se z večnostjo zliva,
kjer našla na zemlji sva svoja nebesa.

Bor

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 04. 2024 ob 14:34

Nežna hvalnica narave v domačem okolišu. Tekoč ritem in popolna metrika. Lepo. 

 lp, Lidija 

Zastavica

modricvet

Poslano:
19. 04. 2024 ob 13:40

Ja ...

popolna metrika bi bila, če bi beseda izgubiva imela opuščaj: 'zgubiva'.


LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 04. 2024 ob 14:25

ja, res, ali pa če prebereš tako, da štima. Pustimo ;)


LP, Lidija

Zastavica

Bor

Bor

Poslano:
24. 04. 2024 ob 13:46

Hvala obema, tudi sam sem mislil tako, kot pravi Lidija. 


Lp,  Bor

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Bor
Napisal/a: Bor

Pesmi

  • 12. 04. 2024 ob 12:01
  • Prebrano 177 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica