Pozdravljeni,

najprej čestitke k Joakimovi pesmi B ..., ki je postala izbranka bralcev za to obdobje. 

Med kratkimi pesmimi letnega časa smo v uredništvu nominiriali pesmi:

Haiku 770, Lea 199

Haiku, Essentia

Haiku, Ignis

Tanka (selitev), Dimitrij

in

Haiku 43, Dimitrij, ki je naposled postala izbranka uredništva med kratkimi pesmimi jeseni 2013.

Utemeljitev uredništva:

Izbrani dimitrijev haiku je nazorna slika, skoraj foto haiku, zato takoj prepriča. Dodatno vrednost formalno popolnega zapisa prida še zanimiva besedna igra, ki morda to za koga tudi ni, saj je zebra v naših logih udomačena le kot cestnoprometna oznaka in ne kot afriški kopitar. Iz tega avtor potegne nadaljnjo asociacijo, ki jo uporabi za haiku. Večerna sončna svetloba projicira skozi rante kozolca neko tretjo zebro tako, da ta pristane na travi. Na besedni ravni ne gre spregledati posrečene uporabe že rahlo se odmikajoče besede ranta, ki skupaj s kozolcem predstavlja neke vrste tradicijo, in »novodobne« zebre, ki tako povežeta preteklo s sedanjim, pri čemer sedanje (logično) sloni na preteklem. Vsekakor je nastala tako močna podoba, da ostane v nas, čeprav opisana s preprostimi besedami. Tako, kot je za haiku najbolj prav.

Za pesem v formi smo izbrali pesem Katedrala Ljubezni, Damiroo. Utemeljitev uredništva k izboru: Damiroojeva Katedrala ljubezni je postala izbranka jeseni 2013 med pesmimi v rimani formi zaradi svoje nežne učinkovitosti, poudarjene spevnosti, formalne dodelanosti in nevsiljive rime. Avtor z izrednim občutkom za ritem, stopico in rimano formo vodi pesem v obliki preprostih štirivrstičnih kitic, v katere zlije hvalnico ljubezni – morda neki posebni, osebni ljubezni, lahko pa pesem razumemo tudi v smislu, da gre za ljubezen oz. pozitivno čustvo na sploh. V obeh primerih pesem povzdigne to čustvo in ga osmisli, hkrati pa to čustvo osmisli vse drugo (navsezadnje porodi celo pesem o tem), kar obstaja v prostoru in času. Ta pomembna izkušnja je postavljena v sveti prostor skupaj z arhetipskimi kontrasti, kot sta tema : luč in mraz : vročina, kar sinergično prispeva k podtonu svečanosti, ki preveva verze. A v pesmi so bogovi tisti, ki so zaspali, človek pa je buden, pozoren. Zadnja kitica izpostavi in poveže tiste pole omenjenih kontrastov, ki se vežejo na lirski subjekt (in splošno na človeka). Večnost je tako človeku dosegljiva prav zaradi ključne človeške sposobnosti – moči, da občuti svet okoli sebe z vsemi čuti in razumom (se je sposoben spominjati oziroma si predstavljati), kar se zloži v navidezno preprosto sestavljanko o smislu našega obstoja.

Pri "daljših" pesmih smo v uredništvu nominirali pesmi:

Razgaljena pesem, Karmen Vidmar

Belina, Marko Skok Mezopotamsky

Slika, Mucamaca

In beseda bo meso postala, Pi

Limbus, Modricvet

Odtis, Li

Amnezija, Lin

Nedeljski pesnik, Vesna Šare - deborah

Na drugi strani steklene stene, Evelina

Zadnjič ob Ljubljanici, Dan

Maš fraj?, Nikki (AnaM Cemič)

Pred ekranom, Andrej Jesenovec

Aktiva, Blažka Bečan

5 minut v kopalnici, Little Shadow

in

Giselle XC (Dve zvezdi), Sheeba, ki je postala pesem jeseni 2013 po izboru uredništva. Utemeljitev k izboru:

Pesem nadaljuje avtoričin bogati cikel o Giselle, ki nas vedno znova povabi vase. V tej pesmi so združene vse odlike cikla: tako mešanica romantičnega in zdravniškega jezika, navidezna lahkotnost in neznosno propadanje, premik iz realnosti v notranji (blodnjav) svet junakinje, dolgi razvezani in opisovalni verzi, ki se zaključijo z rimano pesmijo v pesmi, dialoškost in razmisleki … Vse nabrekline (bula v pregibu roke, marmelada, ki se pocedi iz rogljiča …) in zunanjost (oblačila, morski vrvež, slike z uličic ...) ter komunikacije (s Pascalom, Sofijo) v pesmi odlično ponazarjajo občutja junakinje: osamljenost, željo, bolečino, evforijo, beg, umiranje in (navidezni) glamur. Gisellino odtekajoče življenje pridobi skoraj nadrealistično podobo, poudarjeno s srečnimi kulisami, z izborom trenutkov, ki si jih privošči, da bi presegla minevanje. Junaki (o katerih pripoveduje cikel in tudi ta pesem) so natančno izdelani, njihova dejanja mejijo na absurdnost, so atipični in hkrati dobrohotni. Včasih se poraja vprašanje, npr. pri Giselle in Sofiji – kdo je tista, ki čaka, tista, ki se pregovarja, tista, ki umira – gre za ločeni osebi ali se vsa ta drama dogaja znotraj ene? Verjamemo pa, da dokler bo živela ena, bo (če ne drugače, v spominu/pesmi) ohranjena tudi druga: le valovanje ob njunem popotovanju, ki se nikoli ne konča. Pesemse zaključi z verzi Sofija, na trenutke / je mogoče / še upanje, ki dajejo bralcu možnost razmisleka o vrednosti življenja in o tem, da je tudi v najhujših preizkušnjah mogoče videti svetlobo.

Med tujejezičnimi pesmimi smo opazili zlasti:

Porezni raj, Duško Babić

Kad drvo izda pticu, Jagodanikacevic

Zimska impresija, Jelena Stojkovic Miric

Crveni ruž, Ljubica Ribić Marošević

Noć bez neba, luciapavlovic

Sasvim neobična greška, Milen Šelmić

Dijagonala, SaritaPerzefona (haibun), vida

in

Fragment o kostima, Danja Đokić, ki je postala tujejezična pesem jeseni 2013 po izboru uredništva.

Utemeljitev k izboru:

Pesem, ki na skoraj naturalističen način brezkompromisno in docela nagovarja ljudi: tiste, ki po vojnah ostanejo živi, tiste, ki vojne opazujemo od daleč, in tiste, ki vojne povzročajo. Slika mater, ki sestavljajo kosti sinov, da bi jih prepoznale (po anatomiji), je grozeča. In vendar, ostanek, kost, je lahko le oprijemališče, materina tolažba, relikvija za ubito, opustošeno, iztrgano dušo. Ki tava, da bi prepoznala dušo svojega otroka, kot je bila pred smrtjo, pred vojno iniciacijo, da bi ga na materinski način lahko obdržala v spominu. Matere je ne morejo najti, njihove duše zato tavajo in štejejo kosti na robu lastne blaznosti. Jezik pesmi in zgradba, uporaba števil in imen kosti, sta natančno premišljena in v celoti delujeta kot klofuta današnji civilizaciji. Protivojna pesem, ki pretrese.

Med mladimi avtorji smo opazili pesmi Ernestine Lee, Tjaše Ivane in Amorlamie. Med narečnimi pa pesem Hotua bi svoj ojgn, Pi.

Iskrene čestitke vsem nominiranim in izbranim pesmim in njihovim avtoricam in avtorjem. Želimo vam še veliko navdiha in pesmi!