NOĆ BEZ NEBA
S večeri
uvijek se netko
ne vrati.
Rušeći se u ognjici
luna ledenom rukom
stegne zidove sobe
slušajući kako se
listaju strane života
i kako tuga postaje sve
što dotiče misli.
I život se razmrvi
u vrijeme razapetih istina
i živi trag rastopi
lakoćom treptaja.
Kao kad zatvoriš vrata
kao kad ispružiš dlan
gledajući dovijeka
u daljinu.
Globoka pesem, po kateri še bolj vzljubimo življenje in se zamislimo nad tem, kako je ugasljivo, v trenutku, utripu, kot da kdo zapre vrata ... Ostajajo razpotegnjene sence v sobi, kjer je bil prej nekdo, ki se ni vrnil. Izbrane besede in vzdušje pesmi se odlično prilegata vsebini, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: luciapavlovic
- 30. 10. 2013 ob 23:09
- Prebrano 863 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 391.61
- Število ocen: 9