Na drugi strani steklene stene

Na moji strani

imajo oblaki ostre robove,

sončni žarki se obrnejo v drugo smer,

še preden pridejo do mene.

Na moji strani

so objemi ujeti v prisilni jopič,

besede votle,

odmevajo od tišine in kričanja,

zabijajo se v kožo kot zrna sodre.

 

Danes sem le kupček odtujenosti

prekrit s krpanko otroških travm,

sem na tleh s klofutami

in samotnostjo otroške postelje

brez večernih pravljic in bolhe za pomoč.

Neonske luči na stropu drobno utripajo.

Vonj po razkužilu,

v ozadju  blues in ritem korakov v odhajanju.

V steklenički za infuzijo napačna tekočina.

 

Žal mi je.

V mojem avtobusu še ni kladivc

za razbijanje stekla v sili.

Evelina

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
29. 10. 2013 ob 10:34

Čudovit naslov! Čudovita pesem! Dodajam jo v izbor redkih.

Lp, Essentia

Zastavica

Evelina

Poslano:
29. 10. 2013 ob 10:44

Hvala Essentia, sem počaščena.

Lep dan!

Zastavica

Andrejka

Poslano:
29. 10. 2013 ob 20:22

Tudi meni je pesem všeč. Le tisti avtobus na koncu me zmoti, kar malo štrli ven iz konteksta. Kladivca pa so fina metafora.  

Fejst bodi in pozdravčke od

Andrejke

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 10. 2013 ob 21:10

Drugost, ki jo prinaša pesem, je zaprtost v svet, od koder se ne moreš prebiti niti z avtobusom niti z razbijanjem stekla. In tista napačna tekočina ... kot bi se usedel na napačni avtobus, ki ne ustavlja na majhnih postajah in ki pelje naravnost v zaprt oddelek. Kako je na drugi strani, lahko samo slutimo. In s to pesmijo kot bralci lahko to sodoživimo. Čestitke,

Ana


Zastavica

Evelina

Poslano:
29. 10. 2013 ob 22:06

Hvala, Ana!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 29. 10. 2013 ob 10:21
  • Prebrano 831 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 495.78
  • Število ocen: 18

Zastavica