Dobrodošel na portalu pesem.si

sprehod ob Ljubljanici mi je dal misliti lepo si to napisal

Oj :)

Če dovoliš, bi ti samo nekaj napisala k pesmi ...

Slika, ki jo naredi, je zelo znana vsem nam, ki (mimo) hodimo po ljubljanski plaži. Všeč mi je, ker ne govoriš ne o mladem ne o starem, ampak o moškem, ki je pač mizeren. Tak, ki nihče ne pogleda za njim. In takih obiskovalcev plaže je kar nekaj.

Zdaj pa še k pesmi sami. Torej, aktualna je, zato je vredno o njej razmisliti tudi nekoliko bolj "obrtno", a prav zato, da bo izpovednost močnejša.

Če bi psa uvedel že na začetek pesemi, bi bil lahko dober kontrapunkt mizernosti lastnika. Pes se zadovoljno sprehaja in je prav zaradi tega, ker je zunaj poln življenja, lastnik pa je do skrajnosti mizeren in hlasta za življenjem, kar na začetku pesmi niti ne vemo ( Kar je dobro!). S prihodom domov in opisom doma, jasno potrdiš namig, da gre za zanemarjanca, kronika, klošarja ipd. Lirski subjekt tukaj zaključi svoj razvoj - umre, pes pa mora doživeti preobrat v svojem življenju, saj je nenadoma tudi njegovo življenje vprašljivo. Zdaj pes postane zaskrbljen, ker je bil to zadnji sprehod po plaži. Tudi njegovo radostno lulanje in vohlanje po vogalih je vprašljivo. Če boš uvedel psa že na začetek pesmi in izpeljal kontrast med lastnikom in psom, boš eksponiral vso  tragiko takega življenja. Trenutno pa pes ne pride do izraza, ironija z vprašanjem, a je bil to zadnji sprehod po ljubljanski plaži pa samo enoplastna in ni življenskega pomena.

Ideja za samo pesem je pa res super! Čestitam.

Lp, Zalka

Pozdravljen, ponovno na Pesem si ... in mislim, da bosta z Zalko to pesem super dodelala. 

Lp, Ana

Nisem urednica. Iz čistega entuziazma kaj navržem, če sem inspirirana. Ostalo vam pa urednicam z veseljem prepuščam  :)

Lp,
Z.

Seveda. Hvala za prepustek ;) 

In za tehtne komentarje.

Lp, Ana

Takole, pesem je malo popravljena. Upam da vam bo všeč.

Lp, Dan

Super rešitev, 

...

in težki koraki

vlečejo psa na povodcu

... 

kar sicer bolj namiguje na običajno usodo psa (ki je kljub sprehajanju privezan) kot na njegove radostne urice ob Ljubljanici, a se mi zdi, da je verz ravno na pravem mestu, da vnaša tudi "zunaj" poeg  doma, kjer se njegova negotova usoda (medtem ko straži truplo) šele napoveduje, končala pa se je za lastnika ... Učinkovita pesem, ki slika robove obstoja, postavljena v zdaj. Čestitke,

Ana

Če lahko samo še pripomnim k tej bistveno boljši verziji.

Če bi obrnil tako, da živahen pes vleče lastnika,  ne pa obratno, bi bilo dosti bolj kontrastno, ker nekako težko verjamem sliki, da možakar tik pred smrtjo vleče psa. Gre za opis realnega stanja. 

Ko pišeš kaj takega, razmišljaj realno. Vživi se v psa in v lastnika. Če ju daš skupaj, se takoj opazi, kateri ima moč in kateri ne.  Možnosti opisa sta dve, ali lastnik z muko dohiteva psa ali pa pes vleče lastnika.  Vsekakor je v obeh slikah jasno, da je pes poln življenja, lastnik pa ne ...

Njegove težke korake

vleče pes na povodcu

Težko vleče korake

za psom na povodcu

In če se poglobiš v oba primera, boš zaznal tudi odnos med njima.  V prvem primeru se zasluti, da pes nekako vodi lastnika. V drugem primeru pa je pes manj "skrben". 

Pri tako kratkih pripovedih ( pesmih) so detaili pomembni. Vseeno pa iskreno čestitam za spremenjeno pesem in voljo do izboljšanja.

Lp,

Zalka