Ovde jednolično pada neka ledena kiša.
Prilično neobično za avgust.
A možda i nije avgust, može biti da je već januar.
Ne znam, kalendar sam ostavio u drugom kaputu.
Sa još nekim bitnim sitnicama, kao što su ponos,
kašnjenje
i talenat.
Ako sam uopšte i imao taj drugi kaput,
što mi iz
ove perspektive izgleda malo verovatno.
Gotovo
besmisleno.
Šta će čoveku dva kaputa.
Pogotovo sredinom leta, u avgustu.
Osim ako je ipak januar,
onda bi
imao smisla kalendar iz onog drugog kaputa.
I kašnjenje.
I ova jednolična ledena kiša.
Zanimivo samoizpraševanje in pesem (ravno berem roman Aleksandre Kocmut Čisto sam na svetu) kaže na stisko, ki je morda nezavedna, ki je za svet sploh ni in ki se morda celo izmišlja, da bi se pojasnilo neobičajno stanje stvari v svetu (gledano s perspektive pesniškega subjekta). Čestitke,
Ana
Hvala, to jeste mala mala poetska zavrzlama, i drago mi je da je naišla dobro razumevanje.
lp. Milen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!