Pesem jeseni po izbiri bralcev je Soneti pekla: Magistrale Dejana Bosila, saj ste mu bralci dodelili največ točk. Čestitke! Uredništvo je na srečanju pregledalo podčrtanke prejšnjega obdobja in pripravilo pričujoči izbor.
Med številnimi in zanimivimi kratkimi so nas najbolj nagovorile:
Haiku 49, Bojan Foršček
Oriku (enakonočje), Lea199
Tanka (prižgane lampe), Maca
Oriku (prepovedan sad), Martina Pavlin - Essentia
Brahek, Matej Krevs
Za male sive celice (peterostišje), nada pecavar
Senryu, pi - irena p.
Haiku 196, triglav
Ob kaminu, tuskulum
Za zmagovalko pa smo izbrali Senryu Saša Zorca Florjanskega z utemeljitvijo:
Senryu krasi več kvalitet dobre (kratke) pesmi. V sebi nosi nespregledljivo univerzalnost, ki pa izhaja iz popolnoma vsakdanjega, sicer temnega, slikovitega dogodka. Čas kosila ali večerje se lahko odvija kjerkoli na tem svetu, v kateremkoli času. Lahko so to naši sosedje prav zdaj, lahko gre za sever Afrike (prav zdaj), lahko je to slika naših mam in očetov, ko so bili majhni. Beseda »vsakdanjik« pri tem pesem tudi časovno razveže – zdi se, da se s tem, ko jo beremo znova in znova, tudi ta pogled skozi okno v neko hišo ponavlja znova in znova. Pri tem k močni čustveni noti, ki seva iz pesmi, doda veliko pomanjševalnica »žličke«, ki daje vtis žvenketanja pa krožnikih, hkrati pa skupaj s podobo kosti (ki sicer opisujejo juho) delujejo rahlo srhljivo – so žličke kot otroške roke, ki so jih same kosti, in slišimo tudi njihovo žvenketanje? In še zadnja (in tudi osrednja) kvaliteta pesmi: tema lakote, ki pa, zgolj prikazana, zareže globlje kot marsikatera na videz kompleksnejša pesem. Kostna juha kot juha revežev je v resnici večplasten simbol, kjer vsak bralec začuti, da majhni želodčki dobijo nekaj toplega, pa vendar verjetno niso nikoli do konca napolnjeni. Lakota, na katero ne moremo takoj pokazati s prstom, ker je na mizi vendarle juha, je tista, ki se pogosto skrije in naredi neopazno. Še dobro, da jo včasih razkrije kakšna pesem. (Helena Z)
Med pesmimi v formi smo nominirali:
Človek sence, modricvet
Brisanje, nada pecavar
Plašnice, pi - irena p.
Sempre troppo facile, Tomaž Mahkovic
in izbrali sonet Klic iz Hada Mateja Krevsa z utemeljitvijo:
Matej Krevs se je v letih delovanja na našem portalu razvil v izvrstnega sonetista, pričujočo pesem v formi smo izbrali zaradi formalno dovršenega sloga, ritmične pretočnosti, metronomske vpetosti zlogov v izbrano metrično shemo in navidezno preprostega izbora besed, ki pa se zlijejo v povedno celoto in na koncu zaokrožijo v zaključek, ki prinaša krik oziroma opomnik: Naj umetniška dela ne umrejo skupaj z avtorjem! Čeprav je v sonetu gotovo uporabljena konkretna zgodba o slikarju, ki ga je sonetist poznal, je moč bistvo slikarjevega posmrtnega krika, ki ga je sonetist slišal v sanjah, prenesti v univerzalen poziv: Ohranimo umetniška dela vseh oblik, saj je le ohranjanje artefaktov in nosilcev kulture pogoj za ohranitev humane družbe. Naj si bo umetnik v svojem veku deležen simboličnega pekla ali pa nebes, njegova dela bodo morda šele po njegovi smrti odpirala svetove prihodnjim generacijam. (Lidija B)
Med pesmimi v prostem verzu so nas najbolj navdušile:
Negibnosti (ob štirih zjutraj), albin
Oreh še stoji, branka
Oditi, Lara Sofija Božak
štiriperesni krajnc, Matej Krajnc
še pomnite tovariši, miko
Sprehajalka psov, Tina Pegan
krivda, Vesna Šare
Kače in slepiči, Yoda
izbrali pa smo pesem Monte Alban Mirjam Dular z utemeljitvijo:
Monte Albán velja za eno od najstarejših predkolumbovskih arheoloških najdišč. Nahaja se na območju današnje Mehike. Veličastna, geometrična kamnita gradnja v pesnici vzbuja občutek tujosti in skrivnosti. Pa tudi spraševanje o ljudeh, ki so templje zgradili. Ali mi, ki smo ravno vstopili v novo leto našega štetja, sploh lahko motrimo njihov čas? Poskusimo lahko s prijemi, ki so nam najbolj znani - ki so vpisani v naš čas. Izgovarjamo imena njihovih bogov, kot da jih beseda lahko prikliče v resničnost. V ozvezdjih iščemo pozabljene zgodbe in rekonstruiramo stare mite. Zanemarjamo znanstvena odkritja in "kljub nutaciji" mislimo vesolje skozi predznanstvene koncepte in geometrijo. Ali pa z dlanjo božamo kamne, po katerih se je razlivala kri staroselcev, kot bi bila mrtva materija vendarle živa in bi nosila skozi stoletja spomin na izkušnjo teh ljudi. Pred bralci je vedoželjna pesem, ki se sprašuje, kako globoko lahko pogledamo v oči nekomu, ki ga ni več, skozi svet, ki ga je zapustil. Obenem pa ponižno priznava, da smo ljudje svoje dobe. In da so poskusi pravega razumevanja morda čista iluzija. Morda pa nas, nasprotno, s staroselci Monte Albán najbolj povezuje ravno naše pesniško čutenje, da tovrstni poskusi bližine in poistovetenja niso "le igra". (Luka B)
Med tujejezičnimi smo nominirali:
Žarek upanja, Faeq AlKhatib
haiku, mile
Umetnost čuđenja, Marina Adamović
Opraštanje, Milen Šelmić
Senryu 95, Ivan Gaćina
Kroz vrijeme, mirkopopovic
in izbrali Ljubavna pjesma Speculuma z utemeljitvijo:
Pesem problematizira odnos med lastnimi interesi in interesi države, ki so v vojnem stanju postavljeni pred osebne. Ob branju premišljujemo tudi o ljubezni: kdaj se skrha in kdaj pahne v pogubo? Moškost, ki si jo stereotipno predstavljamo kot moč, odločnost, pogum in ki je lahko vir zaupanja, varnosti, se zgubi, ko se mora pod vplivom okoliščin spremeniti v zakonsko določeno vlogo branilca, vojaka. Stiska osebe, ki ni militantno vzgojena, se zbira kot slutnja. Sila okoliščin ga iz objema (in intime) spreminja v družbeni stroj. Ta imperativ ga potiska v »obešanje puške na ramo in svilene rute okrog vratu«. Najprej država zakuha vojno, lakoto, potem pa pričakuje, da bodo ljudje umirali zanjo (in njihove žrtve bodo na koncu pozabljene). Ali ljubezen do domovine lahko gori kljub zameri do njenega ravanaja, kljub lakoti njenih otrok in smrti vojakov? Ne nazadnje nam je vsem tako blizu strah pred lastno smrtjo, ki se v obliki bojnih letal in orožja prikazujejo na realnem obzorju. Zvoki bojnih bobnov (in bobnenja) poudarjajo naraščajoči pritisk in željo po neposlušnosti, begu - ponazarjajo udarjanje strahu in opustitve (»želim se le dobro zjokati«). Pesem bolj od zunanjih okoliščin raziskuje notranji ustroj človeka, kar ji daje posebno sporočilnost. (Ana P)
Med otroškimi pesmimi smo izpostavili Škratobolezen avtorice platanas. Pri prevodih pa Svjetlo nade DragaM (prevod pesmi Fareqa AlKhatiba) in prevoda Jureta Drljepana Krivnja (prevod pesmi Vesne Šare) in Odpuščanje (prevod pesmi Milena Šelmića).
Vsem avtoricam in avtorjem nominiranih in izbranih pesmi čestitamo. Želimo vam ustvarjalno pesniško leto 2024!
Foto: valérie kuki
Čestitke svima.
Lp
Jelena
Ob bogati beri Pesmi jeseni 2023 nominiranim in izbranim avtoricam in avtorjem iskreno čestitam, ob bogatih utemeljitvah urednic in urednika pa prav vsem pesemsijkam in pesemsijcem želim še veliko iskanj in navdiha za ustvarjanje pesmi v pestrem izboru pesniških oblik.
Z lepimi pozdravi,
koni
Moj poklon vsem izbranim in nominiranim pesmim, njih avtoricam in avtorjem; in nenazadnje iskrena zahvala uredništvu, ki je izpostavilo mojo kratkico senryu, še posebej naj gre urednici Heleni Zemljič za res izčrpno in strokovno utemeljitev.
Prav lep pozdrav,
Sašo
Poslano:
10. 01. 2024 ob 12:29
Spremenjeno:
10. 01. 2024 ob 12:29
Hvala za nominacijo (mi izredno veliko pomeni!) in čestitke avtorjem nominiranih in izbranih pesmi!
Čestitke izbranim in sonominiranim!
LP, mcv
Čestitke izbranim in sonominiranim!
(*_*)
Lp, Marija
Čestitke izbranim in sonominiranim!
Hvala vsem, da ste!
Lp, Ivanka
Iskrene čestitke vsem!
Zeloooo sem vesela, čestitke "izpostavljenim" in veliko navdiha vsem, ki sodelujemo na portalu in uživajmo v zimski pravljici,pooozdrave Nada
Čestitke svim nominovanim i izabranim pesmama i autorima!
lp
Jagoda
Čestitke vsem izbranim in nominiranim avtorjem, lep pozdrav Ida
Čestitke vsem!
Lp, Martina
Čestitke izabranim i nominiranim!
Lp, Katica
Komentiranje je zaprto!