Oreh še stoji

 

Na ostanku klopi sedi muc, ki
v debeli senci prede spomine.
 
Spomine na hišo, ki jo po požirkih
golta zemlja.
S sten, na katerih se je razpasla gobavost,
kot na pol oluščene kraste,
visijo kosi zelene fasade. 
Vsako leto nezaceljena rana.
Siva streha se je vdrla točno na sredini
kot bi hotela zadeti jedro hiše
iz katerega je pognalo drevo.
Iz oken štrlijo ostre špice šip
uperjene v črne oči, ki s plesnive stene
zrejo v praznino.
Pod črepinjami ležijo zdrobljene zgodbe. 
 
S težavo potisnem vrata, 
za katerimi se je zagozdil preluknjan ležalnik.
Tri majave noge in želja po pobegu.
Vstopim v hišo.
Pod nogami se mi udre pod.
Škripanje prebudi obraze preteklosti.
Potegne veter,
orjaške pajčevine zaplapolajo.
 
 Zmrazi me. 
Še zadnjič se zazrem
v oči s stene, ki so spregovorile.
Zgodbo odnesem s seboj.
 
 

branka

Svit

Svit

Poslano:
10. 11. 2023 ob 10:38
Spremenjeno:
10. 11. 2023 ob 10:39

OJ, Branka. Minevanje me je svoje čase vedno stisnilo, zdaj ko sem že blizu, in sem odkril marsikaj pri sebi, pa je stisk popustil. V hiši telesa se kot v avtodomu, prevaža moje Sebstvo, šofira ga moj osebni jaz, ki se seveda ne istoveti več z "vozilom telesa." 

Lepo si opisala propadanje nekega doma. Drevesa pa nas večinoma prerastejo in živijo dlje. No, da bi prišel do jedra moram oreh streti. Navsezadnje smo nesmrtni, le odkriti velja to zakladnico, ki je kot protislovje  skrito v nas.

Zastavica

branka

branka

Poslano:
10. 11. 2023 ob 10:51

O, kako si lepo napisal! Ja, marsikaj moramo razčistiti sami s seboj.

Jazu je treba pustiti, da nas vozi.

Hvala, objemam te.

branka


Zastavica

miko

miko

Poslano:
11. 11. 2023 ob 04:40

branka, Svit je samohodka, da te opozorim, drugače pa, ta hiša je tako živo razpadla, da je kar srhljivo. in edini šofer je muc. in edini, ki se ne da, oreh. še kako res.

lp, m

Zastavica

branka

branka

Poslano:
11. 11. 2023 ob 11:30

hvala, miko. Svit je legendica.

Hiso sem našla v Prekmurju, pravzaprav kar nekaj njih na kupu in duša me je zabolela, ko sem to videla. Morala sem izkašljati.

Hvala za dotik in vse dobro želim.

lpb

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 11. 2023 ob 17:02

Všeč mi je, morda le nekaj drobnarij (in pa naslov - morda Jedro):


 

Na ostanku klopi sedi muc, ki
v debeli senci prede spomine.
 
Spomine na hišo, ki jo po požirkih
golta zemlja.
S sten, na katerih se je razpasla gobavost,
kot na pol oluščene kraste,
visijo kosi zelene fasade. 
Vsako leto nova nezaceljena rana. Nezaceljena.
Siva streha se je vudrla točno na sredini,
kot bi hotela zadeti jedro hiše.,
Hiša s srcem iz katerega je pognalo drevo.
Iz oken štrlijo ostre špice (morda: črepinje) šip
uperjene v črne oči, ki s plesnive stene
zrejo v praznino.
Pod črepinjami ležijo zdrobljene zgodbe. Zdrobljene. 
 
S težavo potisnem vrata, 
za katerimi se je zagozdil preluknjan ležalnik.
Tri majave noge in želja po pobegu.
Vstopim v hišo.
Pod nogami se mi vudre pod.
Škripanje prebudi obraze preteklosti.
Od nikoder pPotegne veter,
orjaške pajčevine zaplapolajo.
Zastave ničeve zmage nad življenjem.
 
Zmrazi me. 
Še zadnjič se zazrem
v oči s stene, ki so spregovorile.
Zgodbo odnesem s seboj.
 


Pemisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zastavica

branka

branka

Poslano:
13. 11. 2023 ob 17:39

Živijo, Ana.

Evo,z vsem se strinjam, pustila sem pa špice, ker sem želela poudariti ostrino. Besedo črepinje imam v stavku pod njimi.

Hvala in lp



Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 11. 2023 ob 19:34

Super si jo dodelala, čestitke!

Lp, Ana

Zastavica

branka

branka

Poslano:
13. 11. 2023 ob 21:00

Ana, hvala za nasvete in podčrtanje.

lpb

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 10. 11. 2023 ob 10:23
  • Prebrano 499 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 173.77
  • Število ocen: 10

Zastavica