Moj čelični ud
rastalio se u tvojim bedrima
Tog su jutra nebom letjele velike crne ptice
Dozivaš olujne oblake
Kao da vjetrovi donose ljubav
Te su noći nebom šetala gladna djeca
Tražiš od mene da budem muškarac
Stavljaš mi pušku na ramena i svilenu maramu oko vrata
U daljini čuju se ratni bubnjevi
Dum, dum, dum, dum
Odbijam poslušnost
Želim se samo dobro isplakati
Nebo su prekrili mrtvi vojnici
Rado plovim brodovljem duha. Rado se družim s riječima koje nježno, i gnjevno, i ovlaš, i istinski probijaju (iako osuđene na uzaludnost) oklop ratnog-veleuma. I žele odživjeti život zadan i posađen rukama praiskona.
Sve pohvale uz pozdrav.
mp
Pesem, ki izpostavlja stisko ob prisili storiti, kar drugi pričakujejo od človeka in tem, kar bi človek sam rad ... čestitke,
lp, Ana
Hvala za pesem. Še moj prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/175187/ljubezenska_pesem
Lp, Marko
Čestitke k tujejezični pesmi jeseni 2023 z utemeljitvijo uredništva:
Pesem problematizira odnos med lastnimi interesi in interesi države, ki so v vojnem stanju postavljeni pred osebne. Ob branju premišljujemo tudi o ljubezni: kdaj se skrha in kdaj pahne v pogubo? Moškost, ki si jo stereotipno predstavljamo kot moč, odločnost, pogum in ki je lahko vir zaupanja, varnosti, se zgubi, ko se mora pod vplivom okoliščin spremeniti v zakonsko določeno vlogo branilca, vojaka. Stiska osebe, ki ni militantno vzgojena, se zbira kot slutnja. Sila okoliščin ga iz objema (in intime) spreminja v družbeni stroj. Ta imperativ ga potiska v »obešanje puške na ramo in svilene rute okrog vratu«. Najprej država zakuha vojno, lakoto, potem pa pričakuje, da bodo ljudje umirali zanjo (in njihove žrtve bodo na koncu pozabljene). Ali ljubezen do domovine lahko gori kljub zameri do njenega ravanaja, kljub lakoti njenih otrok in smrti vojakov? Ne nazadnje nam je vsem tako blizu strah pred lastno smrtjo, ki se v obliki bojnih letal in orožja prikazujejo na realnem obzorju. Zvoki bojnih bobnov (in bobnenja) poudarjajo naraščajoči pritisk in željo po neposlušnosti, begu - ponazarjajo udarjanje strahu in opustitve (»želim se le dobro zjokati«). Pesem bolj od zunanjih okoliščin raziskuje notranji ustroj človeka, kar ji daje posebno sporočilnost. (Ana P)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Speculum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!